Ekonomija / Dr. Bogomir Kovač: Dvig minimalne plače
Delodajalci so po finančni krizi 2008 sami zahtevali plačni državni intervencionizem. In sedaj ga imajo.
Dvig minimalne plače v začetku leta 2026 je dvignil veliko nepotrebnega političnoekonomskega prahu, pa tudi predvolilne megle. Minister za delo Luka Mesec se je glede na zakonske možnosti in formalne pristojnosti odločil, da mora minimalna plača v državi prvič preseči prag tveganja revščine. Socialno je tako dosegla svoj namen, ekonomsko kot vedno deluje protislovno, politično tudi zavajajoče. Vlada se z njo dobrika volivcem, opozicija ponuja šibke ekonomske alternative, sindikati so kajpada za, predstavniki gospodarstva kakopak zelo proti. Ekonomike minimalne plače se držijo veliko strokovne mitologije, zamotana faktografija in kompleksna matrika posledic. Nesporno gre za enega najbolj žgočih problemov socialne države zadnjih sto let in hkrati polje dolgotrajnih bitk za delavske pravice v sodobnem kapitalizmu. ZDA in EU so nedvomno dober primer teh zadreg. Za EU je namreč minimalna plača temelj njenega socialnega modela in podobno razsvetljensko in ekonomsko vlogo ima tudi v Sloveniji. Zato je v predvolilni vročici kozarec čistega vina pomembnejši od prepirov, ali je pol prazen ali poln.