Teden / Trofejni lov na kralja gora

Poslanka stranke Levica Tatjana Greif je v državnem zboru vložila pobudo vladi, naj se prepove lov na alpskega kozoroga, kralja gora, ki je v drugih alpskih državah vrsta z visokim varstvenim statusom, v Sloveniji pa se lov na najlepše primerke te vrste petičnim tujim gostom ponuja tudi za več kot 30 tisoč evrov za kozorogovo glavo.

Slovenska populacija kozoroga je neprimerno manjša od drugih in šteje le še dobrih 200 živali. Lovci zatrjujejo, da odstreljujejo zgolj bolne živali, a v Levici so zbrali dokaze, da se poleg tega streljajo tudi najlepši in najbolj zdravi primerki, in to za velike denarje. Slovenska populacija kozoroga ima precejšnje težave z boleznimi, predvsem z garjami. Tako je zato, ker je tako majhna in genetsko neraznolika, da se ni sposobna braniti pred osnovnimi, povsem naravnimi boleznimi. Vse to pa je izključno posledica dolgoletnega čezmernega lova, ki je zdesetkal to živalsko vrsto.

Ves ta čezmerni in trofejni lov je mogoč, ker nekateri v Sloveniji kozoroge neupravičeno predstavljajo kot neavtohtono, tujerodno vrsto. Čeprav so v zadnjih letih genetske raziskave pokazale, da je kozorog kakopak tudi v našem delu Alp avtohton, na spletni strani Lovske zveze Slovenije o njem še vedno preberemo, da gre za tujek: »Pri nas je kozoroge naselil baron Julij Born v letih 1890–1896. Za svoje posestvo v Karavankah nad Tržičem je pri neki firmi v Lausanni kupil 20 kozorogov.«

Kozorog je sicer le ena od številnih (večjih) gozdnih živali, na katere Slovenija ponuja trofejni lov. Lovska zveza vsako leto osveži javni cenik, na katerem so recimo medved, jelenjad, srnjad, gams, divji prašič, damjak, muflon, jazbec, fazan, jerebica, raca, zajec, kuna zlatica in kuna belica. To so vrste, za katerih odlov je nekaj (ali veliko) treba plačati, vse druge živali se lahko lovijo po mili volji. Predvsem pri trofejnem lovu najbolj zaželenih, navadno redkih in tudi varovanih živali (med katere spadajo predvsem zveri) tuji lovni gostje plačujejo visoke zneske.

Lovski turizem v slovenskih gozdovih iz leta v leto narašča, pri tem pa sploh ni podatka, koliko ga izvede kar 400 lovskih družin. V državnih loviščih s posebnim namenom, ki jih upravlja zavod za gozdove, je recimo leta 2022 lovilo 2466 lovskih gostov, ustrelili pa so za 1,2 milijona evrov divjih živali. Za najlepše primerke medveda so cene tedaj znašale 7000 evrov in več, pri jelenu od 5500 in pri divjem prašiču od 3500 evrov. Med tujimi lovskimi gosti je bilo največ Avstrijcev (35 odstotkov), sledijo nemški (13,5) in italijanski (8,4) lovski gostje. Iz drugih držav prihaja manj lovskih gostov, nekako od deset do 40 na leto jih je iz posamezne države – Češke, Španije, Švice, Madžarske, Hrvaške, Francije, Belgije, Slovaške, Nizozemske, Poljske in Velike Britanije …

Slovenija je v bistvu, kljub svoji majhnosti, pomembna srednjeevropska država za safarije. Le da se še ni odločila za prehod z lovskega safarija na fotosafari, kot so storile celo nekatere afriške države.