Mladinina anketa / Desnica bi lahko sestavila novo vlado

Do volitev je manj kot dva meseca, in četudi nas je zadnjih nekaj volitev naučilo, da se lahko v zadnjih dneh še vse obrne, je tokrat jasno, da se ne bo pojavil kakšen nov obraz in da so razmerja med političnima poloma, med levosredinskim in desnosredinskim, zacementirana. Različne meritve javnega mnenja namreč kažejo, da ima stranka SDS s sateliti, torej z NSi (in Fokusom ter stranko SLS) in Demokrati Anžeta Logarja, prednost pred drugo stranjo. Razlika je majhna, a trenutno dovolj velika, da se zdi, da bi lahko Janez Janša sestavil novo vlado. A ponovimo, odločeno še ni nič. Prava vprašanja se vedno skrivajo v podrobnostih.

Agencija Ninamedia je med 26. in 27. januarjem na vzorcu 700 posameznikov izvedla anketo, kjer je ljudi povpraševala po volilnih namerah. Največ ljudi bi volilo SDS (22,6 odstotka), sledi Gibanje Svoboda (19,1). Razlika med prvo in drugo stranko je majhna, znotraj napake. Velikima dvema sledijo NSi, SD, Levica z Vesno in Logarjevi Demokrati. Anketa je vsem tem strankam namenila identičen rezultat, malo več kot šest odstotkov. Zelo blizu parlamentarnega praga je tudi Stevanovićeva Resni.ca (3,5), ki je prehitela Prebiličev Prerod (2,7). Preostale stranke in strančice se v parlament ne bodo uvrstile.

Če te rezultate prevedemo v število poslanskih sedežev, se pokaže, da bi Janšev blok dobil 44 poslancev, Golobov pa 40. Kam bi šli morebitni poslanci Resnic.ce, je danes težko ugibati.

Bo torej SDS zmagala? Kdo ve. Anketa je pokazala, da je tistih, ki so neopredeljeni, tistih, ki ne želijo povedati, koga bi volili, še vedno 19,7 odstotka. Vsi od teh ne bodo šli na volitve, a kdo izmed njih gotovo. Janša ima zvesto bazo, med neopredeljenimi volivci pa nima veliko rezerve. Drugače velja za Prebiliča, ki zna biti prepričljiv na soočenjih in ki lahko v zadnjih tednih pridobi nekaj podpore.

Spomniti velja na še eno podrobnost. Volitve leta 2022 so bile izredne, potekale so po epidemiji, spomin na solzivec in politično represijo je bil še živ. Zato je na volitve prišlo kar 71 odstotkov volivcev, to je bila res velika udeležba, volilo je 300.000 ljudi več kot leta 2018. Tudi tokrat anketa dva meseca pred volitvami napoveduje razmeroma visoko volilno udeležbo, skoraj identično visoko, kot jo je napovedovala februarja 2022, dva meseca pred takratnimi volitvami. Obstaja torej resen potencial za volilno aktivacijo, ob visoki volilni udeležbi pa se znižuje relativni uspeh stranke SDS. Dokaz za to trditev je zadnji referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Večina državljanov je tej ideji praviloma naklonjena, tako že leta kaže raziskava Slovensko javno mnenje, a na lanski referendum so šli predvsem nasprotniki zakona. Volilna udeležba je bila namreč v liberalnih središčih, v mestih, bistveno nižja kot tam, kjer so zakonu nasprotovali. Anketa Ninamedie sicer še nakazuje, da volivci nagrajujejo tiste, ki se povezujejo. To je jasno pri Levici in pri stranki NSi.

Na volitvah bo Gibanje Svoboda izgubilo slabo polovico glasov od tistih, ki jih je dobilo leta 2022. Ti glasovi so se za zdaj prelili predvsem k SD in med neopredeljene. Pri Demokratih Anžeta Logarja je križanje zanimivejše: četrtina njihovih volivcev prihaja iz baze tistih, ki so leta 2022 volili SDS, 12,5 odstotka iz NSi in 10 odstotkov iz bazena Gibanja Svoboda. Povedano drugače: k Logarju je za zdaj prebegnilo približno sedem odstotkov volivcev SDS iz leta 2022, to je mehkejši del Janševega volilnega telesa.

»Glavna enigma je še vedno vprašanje, kaj se bo zgodilo s stranko Prerod Vladimirja Prebiliča,« razmišlja verjetno najboljši poznavalec slovenske volilne aritmetike, socialni psiholog dr. Vlado Miheljak. »Njegova težava je v tem, da je začel izgubljati, ima negativen trend, ki ga bo težko preobrnil. Ne vemo, kaj vse se dogaja na družbenih omrežjih, a predsedniške in evropske volitve so vseeno pokazale, da zna Prebilič pred kamerami nastopati suvereno in kultivirano. Takrat so ga ljudje prepoznali kot zrelega politika. In morda ima tukaj nekaj rezerve. Sicer pa je jasno, da je od tega, ali bo Prerod prišel v parlament ali ne, odvisna usoda nove levoliberalne vlade.« Kaj pa stranka SDS, kako daleč je od zmage? »Janez Janša ima zvesto volilno bazo, veliko okoli 300.000 volivcev. Vedeti pa morate, da je leta 2004, ko mu je uspelo sestaviti svojo prvo vlado, SDS zbrala 281.710 glasov. Na zadnjih volitvah, leta 2022, pa 279.897. Kar je samo slabih 2000 glasov manj, a ga je ta rezultat leta 2022 poslal v opozicijo. Volitve na koncu vedno odločajo malenkosti in igra številk.«

Vrnimo se na začetek. Zelo malo možnosti je, da bo Janša res sestavil ustavno »koalicijo razuma«. Ne bo je. In če je verjeti anketam, se celo nakazuje, da Gibanje Svoboda počasi, a vztrajno lovi stranko SDS. Lani novembra je bila razlika med Gibanjem Svoboda in SDS 5,3 odstotne točke, po zadnji meritvi pa 3,5 odstotne točke. »Podpora SDS že dolgo stagnira, giblje se okoli 22 odstotkov, odvisno od neopredeljenih, počasi se zmanjšuje razlika med Golobom in Janšo,« pravi Nikola Damjanić iz Ninamedie. »Težko pa vemo, kaj to zares pomeni. Na koncu bo rezultat odvisen od soočenj, od afer, kampanje, obnašanja, doslej se je že nekajkrat zgodilo, da se je v zadnjih dneh pred volitvami zgodil preobrat.«

Prosto po Jelku Kacinu – naslednji tedni bodo ključni.