Demokrati / »Vzeli bodo pač nevesto, ki bo na voljo«

Prejšnji četrtek zvečer smo šli na »javno tribuno Demokratov« v Trebnje, dolenjsko občino, kjer tradicionalno zmaguje stranka SDS, katere vidni član je bil Anže Logar zadnjega četrt stoletja, preden je predlani postal Demokrat. V obedovalnici trebanjskega hotela Opara je Logarja pričakalo okoli štirideset ljudi, z izjemo par mlajših fantov, večinoma starih 40 let in več. Ob 18. uri je Logar začel: »Situacija je zelo blizu katastrofalnosti.« V volilnem okraju Trebnje je na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2022 volilo 12.283 volivk in volivcev, volilni okraj pa je bil eden od 17 v državi (od skupnih 88), kjer je SDS premagala Svobodo.

Gospoda, ki je sedel nekaj stolov stran, je že takoj zmedel eden od »ožje ekipe« ob Logarju: nekam znan mu je bil Senko Pličanič, a se ni spomnil, od kod. In tudi ni izvedel: ne preteklosti, ne prejšnjih funkcij, ne prejšnjih strank, ne prejšnjih šefov in povezav na tej javni tribuni niso niti omenjali, besede Janša nismo slišali. »Ožja ekipa« je bila predstavljena le z imeni in priimki, med njima Tadej Ostrc za zdravstvo in Senko Pličanič za okolje.

Tadej Ostrc se je zbranim sam predstavil le kot zobozdravnik, ki dela v javnem zdravstvu in tudi na medicinski fakulteti. Ni omenil, da ima že leta (s prekinitvijo, ko je bil na ministrstvu) s. p. »P&E, protetika in estetika, Tadej Ostrc«.

Prav tako ni povedal, da je bil, preden je pristal pri Logarju, desna roka Golobovega zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana. Ostrc je bil namreč Loredanov državni sekretar in z Loredanom prvi sopodpisani pod interventni zakon za krajšanje čakalnih vrst, zaradi katerega je po vsega enem letu ministrovanja, julija 2023, moral oditi Loredan, sočasno pa je bil razrešen tudi Ostrc. Zakon, ki ga je Ostrc tudi zagovarjal, je namreč temeljil na predpostavki, da se čakalne vrste lahko skrajšajo z dodatnimi finančnimi sredstvi oziroma da je treba javnim zavodom in koncesionarjem zgolj plačati vse, kar lahko opravijo. V nekaj mesecih, od septembra 2022 do konca marca 2023, je tako iz javne blagajne šlo dodatnih 138 milijonov evrov, od tega se je skoraj 50 milijonov evrov (49,3 natančno) prelilo k zasebnikom koncesionarjem, večinoma za enostavnejše operacije, na primer sive mrene. Zaradi poplave denarja so zdravniki javnih zavodov vse več delali pri koncesionarjih, čakalne vrste za zahtevne posege so ostale. Nekateri koncesionarji, kot sta podjetji Estetika Fabjan in Arbor Mea, so takrat prejeli več denarja kot cele javne bolnišnice (vsako dobrih 2,4 milijona evrov), med rekorderji pa so bili še Kirurški sanatorij Rožna dolina (1,8 milijona evrov), Oftalmo (1,5) in Kirurgija Bitenc (1,4 ), katere sodelavec je danes tudi bivši Ostrčev politični šef, sicer specialist ortopedske kirurgije Bešič Loredan.

Logarjev človek za zdravstvo, Tadej Ostrc, je bil državni sekretar Golobovega ministra Danijela Bešiča Loredana. Ko je ta odletel, je odšel tudi Ostrc.

»Javno zdravstvo ne more konkurirati zasebnikom. Mi kader pripravimo, naredimo strokovnjake, potem pa gredo k zasebniku. To se že leta dogaja. Se boste zavzemali za ohranitev javnega zdravstva? Nas zelo skrbi,« je Ostrca vprašala gospa iz zdravstvenega doma. »To je pogosto vprašanje. Vse nas skrbi zdravstvo. Tega, kar se grem tukaj, mi ne bi bilo treba, a se grem, ker me skrbi, kaj bo z mojimi tremi otroki,« je bil politikantski Ostrc. Gospa je ponovila stisko, in navedla spor, ki je lani resno ogrozil zdravstveni dom v Trebnjem in oskrbo 17.000 ljudi. Julija lani so namreč zdravniki in zobozdravniki zdravstvenega doma zagrozili z množičnim odhodom, če župani štirih občin, soustanoviteljic doma, ne bodo prenehali s pritiski in vmešavanjem v njihovo strokovno delo, je poročala STA, spor je nastal tudi o tem, kdo bo financiral dodatno medicinsko sestro. »Ali bi dali zdravstvenim zavodom, vodstvom, več avtonomije? Tudi za krepitve, širitev?« je vprašala. Ostrc je začel opisovati dve točki programa Demokratov na področju zdravstva: da sta rešitvi regionalizacija, to je uvedba zdravstvenih pokrajin, in digitalizacija, ki bo zdravnikom prinesla čas za paciente. »Moramo narediti regijske svete, kjer se bodo dogovarjali občine, zdravstveni domovi, bolnišnice in predstavniki pacientov. Ker če bomo čakali le na to, da bo nekdo na Štefanovi 5 (ministrstvo, op.a.) rekel, ti rabiš to, ti rabiš to … Mi imamo danes predpisano, kakšne pipe moraš imeti v ambulantah, kako visok strop mora biti, ali lahko nekdo dela prek s.p.-ja ali prek podjemne pogodbe, pa zato nimamo nobenega kadra več. Upam, da se razumemo.« Navrgel je še, da se ni treba nič bati, ker da gre kar 80 odstotkov denarja v zdravstvu zavodom, katerih ustanoviteljice so država in občine. Gospa je nehala spraševati.

Tudi drugi Logarjev »ožji član«, pravnik Senko Pličanič, v Trebnjem ni povedal, kje s(m)o ga že videli, ampak je raje opisoval sedanje katastrofalno upravljanje države: »Še slabše je, vse zelo slabo deluje.« Ni povedal, da je že upravljal državo: v drugi Janševi vladi 2012–2013 je bil minister za pravosodje in javno upravo, januarja 2013 je moral odstopiti, ker je Državljanska lista Gregorja Viranta, katere minister je bil, odšla iz Janševe vlade. Razlog je bilo za Janšo obremenilno poročilo protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča, ki je med drugim ugotavljalo, da se je Janši v pregledanem obdobju 2004–2013 premoženje nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov. »Kot politika in kot človeka te zelo spoštujem,« je Pličanič laskal Janši, ko je januarja 2013 moral iz njegove vlade. Špekuliralo se je, da bo prestopil v SDS. Anže Logar je bil takrat direktor vladnega urada za komuniciranje.

Pličanič je, kot drugi kolegi profesorji z ljubljanske Pravne fakultete, velik poslovnež, odlično je poslovno sodeloval ravno z zadnjo Janševo vlado. Okoljski minister Andrej Vizjak mu je dal pisati temeljno okoljsko in gradbeno zakonodajo, Pličaničevo junija 2020 ustanovljeno podjetje »Sol. Lex. Sus, trajnostne pravne rešitve, d. o. o.« je pod Vizjakom dobilo skoraj milijon evrov nakazil (968.745 evrov). Napisal je zakon o varstvu okolja, h kateremu je zakonodajno pravna služba državnega zbora takrat dala 50 strani pripomb (za primerjavo: k prvotni različici Šutarjevega zakona jih je dala 55 strani).

Iz Pličaničevih izjav minuli četrtek v Trebnjem je jasno, da tudi Demokrati, kot Vizjak iz SDS, varstvo okolja razumejo predvsem kot varstvo poslovnega okolja. »Fokus bo, in mi pa mislimo resno, debirokratizacija.« Da bodo investitorji, ki jih »zdaj jih čaka Golgota«, hitro prišli do gradbenih, okoljskih in drugih dovoljenj. Treba je začeti delati za te, ki plačujejo to državo, je Pličanič strnil svojo »bager« vizijo. Portal Necenzurirano je nedavno poročal, da se je preiskava o pogodbi med Pličaničem in Vizjakom, ki jo je ob protikorupcijski komisiji pregledovala tudi policija, končala brez ovadbe.

Ob vseh teh političnih sopotnikih je Logar v Trebnjem napovedal odločen boj s korupcijo, ta je, kot je dejal, »lajtmotiv« programa Demokratov, torej prevladujoča. Po zgledu hrvaškega UKSOK-a bo naredil SKOK, Specializirano tožilsko enoto za pregon korupcije in organiziranega kriminala, vanjo pa bo vključil protikorupcijsko komisijo KPK, ki jo zdaj vidi kot »invalidno«, in Nacionalni preiskovalni urad NPU, ki bo postal policijska enota za potrebe SKOK. Prav tako napoveduje, da bo v kabinetu predsednika uvedel novega funkcionarja, ki bo pristojen za preganjanje korupcije. Demokrati se sicer zavzemajo za vitko državo. »Namesto da poberemo toliko, kolikor rabimo, spreminjamo logiko: poberemo le toliko, da sistem opravlja svoje funkcije,« je dejal Logar.

Logar je iz hotela Opara odšel po slabi uri v oddajo Tarča na RTV, pred tem je odgovoril na nekaj vprašanj. Gospoda je zanimalo, zakaj po 13 letih še ni nobene rešitve za imetnike delnic in obveznic bank, ki so bile izbrisane v bančni sanaciji 2013/14: »Ukvarjali ste se z bančno luknjo kot predsednik preiskovalne komisije. Nisem špekulant, vseh izbrisanih nas je 100.000 in že leta – nič.« Logar je napol v smehu počasi izdahnil: »Saj med temi 100.000 sem tudi sam.« Občinstvo se je zasmejalo, »bog vam pomagaj«, je bilo slišati, on pa je dodal, da ko bo na oblasti, bo naredil vse. Gre za človeka, spomnimo, ki je bil v letih 2020–2022 zunanji minister ene od 27 držav EU. Informacijo, katere izbrisane papirje bank je imel Logar, preverjamo, na seznamih in v zgodbah bančnih izbrisancev ga ni najti. Po bazi Detektor premoženja je zdaj solastnik hiše, ima 200 delnic Krke, vrednih blizu 44.600 evrov, in »večtrupni čoln«, kot poslanec prejema okoli 5400 evrov bruto.

Okoli 20. ure je »ožja ekipa« pozivala zbrane, naj jim še postavijo kakšno vprašanje. Mi smo ga, trikrat, najaktualnejšega: s kom bodo šli v koalicijo. Nanj niso odgovorili, ignorirali so ga. »Tega pa nočejo povedati,« je v smehu rekla gospa zraven. Neki gospod pa je dodal: »Vzeli bodo pač nevesto, ki bo na voljo.«