V središču / »Da nekdo študira filozofijo, ne pomeni, da ne zna vliti metra betona«

Kaj je znanje? Po odgovor na to vprašanje bi se lahko zatekli k starim Grkom in pojmom doxa, gnosis in episteme, pri čemer prvo pomeni zgolj mnenje ali prepričanje, drugo znanje, ki smo ga pridobili na podlagi lastnega izkustva, zadnje pa dejansko zanesljivo, znanstveno utemeljeno in poglobljeno znanje o neki zadevi. Povedano drugače: da je Zemlja okrogla, lahko verjamemo, ker smo tako slišali, lahko verjamemo, ker smo videli ladjo, kako je izginjala za obzorjem, lahko pa verjamemo tudi zato, ker to izhaja iz spoznanj in utemeljitev astronomije, fizike in matematike. O tem, kakšen pomen ima znanje danes, smo se pogovarjali z dr. Romanom Kuharjem, profesorjem sociologije in raziskovalcem na ljubljanski Filozofski fakulteti, sicer tudi nekdanjim dekanom te fakultete.

Zakaj je pomembno, da imamo poleg doxe in gnosis tudi episteme? In v čem se to pravzaprav razlikuje od mnenja? 

Vsako od trojega ima se veda svojo vlogo, a težava nastane, ko začnemo eno enačiti z drugim, oziroma takrat, ko se mnenje začne predstavljati za znanje. V času, ki ga močno določajo algoritmi, mnenje na družbenih omrežjih pa je skorajda izenačeno z mnenjem znanstvenika, ki je v raziskovanje nekega področja morda vložil tudi več desetletij dela, se zdi, kot da je svet zmeraj bolj naravnan v to smer.