Zakaj se mladi volivci rahlo nagibajo na desno

Zadnje dostopne raziskave kažejo, da se zanimanje za politiko med mladimi v Sloveniji prebuja. Raziskava mladih Slovenija, ki jo je med 600 mladimi v začetku leta 2024 financirala fundacija FES (Friedrich Ebert Stiftung), ugotavlja, da je slovenska mladina v primerjavi z letom 2018 postala precej bolj politično ozaveščena.

Mladi danes kažejo več zanimanja za politiko

"Še nedavno so bili deleži politično aktivnih mladih zelo nizki. Leta 2018 in 2019 se je le nekaj več kot tretjina mladih udeležila parlamentarnih in evropskih volitev. Tudi danes mladi ostajajo razmeroma šibko politično angažirani, a v anketah iz več držav ugotavljamo, da kažejo tako več zanimanja za politiko kot tudi več subjektivnega znanja o njej," je za MMC RTV Slovenija pojasnil sociolog Tibor Rutar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je izvajala raziskavo. 

Rutar je dodal, se mladi na političnem spektru precej lažje opredelijo kot nekoč. Med letoma 2018 in 2024 je tako v Sloveniji močno upadel delež neopredeljenih mladih volivcev, in sicer s 43 odstotkov na 19 odstotkov. Rutar je za MMC RTV Slovenija poudaril, da je ena večjih in bolj očitnih sprememb v najmlajšem delu političnega telesa obrat na desno. Tradicionalno so bili mladi pri nas rahlo bolj levo usmerjeni. 

Mladi z višje izobraženimi starši so bolj levi

Hkrati z obratom na desno je vidna tudi precejšnja politična vrzel med spoloma. "Do leta 2024 sta se zgodila dva opazna premika. Prvič, tako dekleta kot fantje so se pomaknili v desno in opustili svojo prejšnjo pozicijo levo od sredine. Drugič, fantje se zdaj opredeljujejo rahlo desno od sredine, medtem ko se dekleta nahajajo skoraj popolnoma na sredini. Z drugimi besedami, prišlo je do razkoraka med spoloma glede politične identifikacije, in sicer predvsem zaradi razmeroma izrazitega premika fantov proti desnici," navaja raziskava, ki jo povzema MMC RTV Slovenija. "Fantje so v zadnjih letih v primerjavi z dekleti res postali bolj desni in manj liberalni, na primer glede homoseksualnosti," je v pogovoru za spletni portal javne televizije dodal Rutar. Toleranca fantov do LGBT+ populacije se je denimo močno zmanjšala. Pri dekletih denimo tega ni opaziti. Podoben, a manj izrazit trend se pojavlja pri šovinističnih stališčih, odnosu do nacionalizmov in totalitarnosti.

"Fantje so v zadnjih letih v primerjavi z dekleti res postali bolj desni in manj liberalni, na primer glede homoseksualnosti."

Mladi v Sloveniji, ki imajo bolj nacionalistične, šovinistične in avtoritarne poglede, se večinoma opredeljujejo za desne. Ženski spol, višja stopnja izobrazbe staršev, egalitarnejši pogledi in višja toleranca do LGBT+ populacije pa napovedujejo levičarsko opredelitev.

Fantje v Sloveniji drsijo v desno

Rutar opozarja, da je Slovenija je ena izmed držav, kjer se je razkorak povečal natanko zaradi drsenja fantov v desno, medtem ko dekleta v splošnem ostajajo pri rahlem trendu v levo, ki ga opažamo že od leta 2005 naprej. Raziskave pa obenem kažejo, da družbena omrežja in digitalne vsebine povečujejo politično polariziranost in nestrinjanje v družbah ter spodkopavajo demokratične institucije in zaupanje.

"Velika težava pri socialnih omrežjih je želja po izražanju (včasih neiskrenih) radikalnih stališč, saj so posamezniki zaščiteni bodisi z anonimnostjo bodisi s fizično oddaljenostjo pred tistimi, s katerimi se prepirajo ali jih izzivajo. Z radikalizacijo in polariziranostjo so povezani tudi algoritmi, ki uporabnikom vedno znova nudijo iste vsebine, ali pa najbolj žgoče vsebine "z nasprotne strani" in jih tako pristransko spodbujajo, da razmišljajo o svetu zgolj na en, poenostavljen način. To zmanjša zmožnost in željo po medsebojnem dialogu med tistimi, ki se politično ne strinjajo, hkrati pa znotraj političnih taborov krepi zmotno podobo, da so "nasprotniki" popolnoma nerazumni in ekstremni," je za MMC RTV Slovenija strnil Rutar in spomnil na zgodovinsko nagnjenost mladih proti levi, saj se vsaka nova generacija rodi v bolj razvit svet. Slednji pa je ponavadi nagnjen k večji liberalnosti.