Plošča / Maria Somerville: Luster

+ + + +

Opevanje rodnega kraja je v glasbi precej pogosta tema, ki zbuja občutek topline, žalost, domotožje in nostalgijo. Maria Somerville je prvi dolgometražni album All my people (2019), ki ga je osredinila okoli spominov na ruralno irsko pokrajino Connemara, napisala v času študija v urbanem okolju. Domotožje je ustavila s preprosto potezo: selitvijo nazaj na domači teren, v majhno podeželsko naselje na zahodni irski obali. V štirih letih, ki so minila od selitve, se je raziskovanje, vsrkavanje in opazovanje te krajine še globlje vtisnilo v njeno umetniško ustvarjanje, ki ga je materializirala z drugo dolgometražno ploščo Luster, s katero se bo 7. marca predstavila v ljubljanskem Kinu Šiška.

Medtem ko je počasi gradila nov album, je postala tudi redna redaktorica oddaje The Early Bird Show na radiu NTS, v kateri najdemo veliko del, iz katerih je črpala navdih za ploščo. Oddaja se osredotoča na sproščujoče in atmosfersko grajene predvajalne sezname, se žanrsko razteza od ambientalne glasbe in eksperimentalne elektronike do avantgardnega popa, dream popa in postpunka. Z dobrim občutkom za kuratorstvo se v njej zvrstijo imena, kot so denimo Eartheater, Orbital, Dry Cleaning, Brian Eno in Slow Attack Ensemble. Rdeča nit tega pestrega in izrazito raznolikega nabora glasbe je predvsem zasanjano razpoloženje, ki je zelo prisotno tudi na plošči Luster.

Najočitneje je nanjo vplivala irska ljudska glasba, poleg nje tradicija shoegaze bendov, kakršen je My Bloody Valentine, ambientalna glasba, terenski posnetki in neofolkovsko kantavtorstvo.

Izdelek je torej zastavljen izrazito sanjaško: kot bi nas potisnil v miselni vrtinec, ki povzroči meglenost in vrtoglavico. Odmevajoč glas, ki ga zaznamuje veliko reverba, deluje kakor piš hladnega vetra, aranžmaji pa so toplejši, bolj neposredni, pri čemer še posebej izstopata bas in kitara. Ta sta najbolj prisotna, ko avtorica posega po mešanici postpunka in dream popa, na trenutke pa zavije še na polje distorzirane lo-fi glasbe, ki spominja na ploščo Shade kantavtorice Grouper.

Plošča Luster deluje zelo enovito in koherentno, z vidika aranžmajev in tudi produkcijskih obdelav inštrumentov. Razvija se počasi in je po naravi odmaknjeno zasanjana, a je hkrati učinkovit poklon pokrajini, ki je avtorico obdajala med ustvarjanjem, pri čemer se posveti predvsem občudovanju obilja zelenega rastlinja, petja ptic in lesketanja svetlobe v morskih valovih. Poslušanje plošče zato prinese spokojnost, ki sprva nedosegljivo leti nad nami, sčasoma pa naš notranji mir utrdi kot počasno razraščanje korenin.