Zloraba umetnine / Kavopivka z brzostrelko

Društvo Nova smer, ki ga je lani ustanovila spletna vplivnica Zala Klopčič, drugače bivša podpredsednica podmladka SDS, je prejšnji teden v nabor promocijskih izdelkov, ki jih trži na svoji spletni strani, dodalo majico s podobo znamenite Kofetarice Ivane Kobilce. Pri tem si je dovolilo precej ustvarjalne svobode in anonimni starki, ki jo je slikarka naslikala leta 1888 v Münchnu, z digitalnim posegom iz rok odstranilo skodelico s kavo in ji namesto nje vanje položilo – brzostrelko. Majica je na prodaj za 19,99 evra.

Na zastopnico društva smo se obrnili s prošnjo za pojasnilo. Zanimalo nas je, kaj so hoteli s podobo pravzaprav sporočiti, kakšen je bil premislek v ozadju. Pa tudi, ali so za predelavo slike dobili vsa ustrezna dovoljenja. Odgovorov nismo prejeli.

V Narodni galeriji, kjer hranijo delo, ki je v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine nacionalni spomenik, so naše sume potrdili. Kot je pojasnila direktorica dr. Barbara Jaki, v zavodu niso prejeli nikakršne prošnje in niso podelili dovoljenja za rabo slike. Ta je sicer že v javni domeni, to pomeni, da so materialne avtorske pravice potekle, saj avtorska zakonodaja s področja avtorskega prava določa, da trajajo zgolj za časa avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti (Ivana Kobilca je preminila pred sto leti). A to za moralne avtorske pravice ne velja. Dodatne omejitve postavlja zakon o varstvu kulturne dediščine, ki prepoveduje rabo nacionalnih spomenikov, kulturnih stvaritev posebnega pomena, za pridobitne namene brez soglasja njihovega lastnika, ta pa lahko s soglasjem določi tudi višino nadomestila za uporabo. Narodna galerija se, kadar prejme kako prošnjo za rabo, zmeraj obrne na zakonitega lastnika slike Petra Hribarja.

Ta je doslej že privolil v uporabo Kofetarice, kadar z njo ni bil okrnjen ugled dela in njegove avtorice, v zameno pa od prosilcev zahteval, naj nadomestilo nakažejo v dobrodelne namene. A je bil tokrat neprijetno presenečen, ko je ugledal podobo »mamice kavopivke« z brzostrelko v rokah. Društvo ga seveda ni prosilo za dovoljenje za uporabo in predelavo slike, ki jo zdaj v predelani obliki trži. »Kot zakoniti in polni lastnik te slike imam nekatere pravice, ki jih dovolj dobro poznam, in bom seveda tudi ukrepal tako, kot mi dovoljuje lastninska pravica,« je povedal Hribar. Na društvo se je že obrnil s pozivom, naj pojasni, s čigavim dovoljenjem se je polastilo dela.

Strokovnjakinja za avtorsko pravo dr. Maja Bogataj Jančič meni, da bi bilo v tem primeru smiselno uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, da se takšna raba prepove. Po njenem mnenju bi bilo treba vložiti tožbo zaradi posega v moralne avtorske pravice. Zakonodaja namreč določa, da ima avtor izključno pravico, da se upre vsakršnemu iznakaženju, pohabitvi ali drugi spremembi svojega dela ter vsakršni uporabi dela, ki bi lahko škodovala njegovemu ugledu ali časti. Ta moralna pravica ne preneha po poteku avtorskih pravic in jo lahko uveljavljajo avtoričini dediči – postopek pa bi načeloma lahko sprožila tudi zainteresirana javnost. Poseg v moralne avtorske pravice je lahko tudi podlaga za predlog za kazenski pregon. Kazenski zakonik za skazitev, okrnitev ali drugačen neupravičen poseg v avtorsko delo predvideva denarno kazen ali celo zapor do šestih mesecev.

Ivana Kobilca je bila za svoj čas zagotovo revolucionarka. V času, ko v Evropi likovne akademije niso sprejemale študentk, se je odločila za slikarski poklic in se več kot tri desetletja z umetnostjo preživljala na tujem. Bi se strinjala s tovrstno rabo enega svojih najznamenitejših del? »Menim, da je raba umetnin za pozivanje k nasilju nesprejemljiva, da je to neprimerna šala, celo zloraba slike, ki velja za nacionalno ikono,« je povedala Barbara Jaki. »In menim, da tovrstnega posega tudi svetovljanka Ivana Kobilca ne bi odobrila.«