Ljudi je rubež socialne pomoči pahnil v krizo

Pravna mreža za varstvo demokracije (PMZVD) je pripravila pobudo za oceno ustavnosti 8. člena zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) in pri vložitvi pobude na ustavno sodišče podprla devet pobudnikov in pobudnic, štiri odrasle in pet otrok. Z rubeži denarne socialne pomoči na podlagi 8. člena ZNUZJV sta bili pobudnikom kršeni pravica do socialnega varstva in pravica do osebnega dostojanstva, mladoletnim pobudnikom pa so bile kršene tudi otrokove pravice, so zapisali pri PMZVD. V pobudi so prav tako izpostavili neskladnost sporne ureditve z načelom socialne in pravne države ter kršitev načela enakosti in prepovedi diskriminacije.

"Poseg v denarno socialno pomoč predstavlja sistemsko kršitev človekovih pravic, saj je prizadel več kot 1000 posameznikov in posameznic z območja celotne države, ki so upravičeni do socialne podpore in so med najbolj ranljivimi prebivalci države. Po podatkih Finančne uprave (FURS) je bilo zgolj med 8. in 22. januarjem izdanih 1674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža denarne socialne pomoči."

Pobudo vlaga devet oseb, vključno s petimi otroki, ki jim je finančna uprava v januarju delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč na podlagi novembra lani sprejetega ZNUZJV. "Poseg v denarno socialno pomoč predstavlja sistemsko kršitev človekovih pravic, saj je prizadel več kot 1000 posameznikov in posameznic z območja celotne države, ki so upravičeni do socialne podpore in so med najbolj ranljivimi prebivalci države. Po podatkih Finančne uprave (FURS) je bilo zgolj med 8. in 22. januarjem izdanih 1674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža denarne socialne pomoči. FURS je pred kratkim tudi opozoril, da je v evidencah trenutno več kot 8500 kršiteljev, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj dve neplačani globi, kar pomeni, da bodo ob naslednjem predlogu za izvršbo tudi zanje izpolnjeni pogoji za rubež denarne socialne pomoči," so zapisali pri PMZVD.

Sredstva so namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma

Pobudniki in pobudnice ustavno sodišče pozivajo, naj začasno, do končne odločitve, zadrži izvajanje 8. člena zakona. Kot so poudarili, gre namreč za posege v sredstva, namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, že sama narava pravice do denarne socialne pomoči, v katero je poseženo, pa kaže na intenzivnost in nepovratnost posledic, ki bi nastale z nadaljnjim poseganjem v ta sredstva. Med pobudniki je družina s petimi mladoletnimi otroki, ki jo je poseg pahnil v veliko eksistenčno stisko, rubeži na socialno pomoč pa ji grozijo tudi v prihodnje. Pobudnika sta tudi samski osebi, in sicer pripadnica romske skupnosti, ki živi z ostarelima staršema, od katerih je eden dializni bolnik, ter oseba s težavami v duševnem zdravju, ki po dolgotrajni brezdomnosti zadnjih nekaj let živi v bivalni enoti, zaradi rubeža socialne pomoči in posledične nezmožnosti plačila najemnine pa ji grozi deložacija.

Anonimizirano pobudo so poslali tudi varuhinji človekovih pravic. Po njihovi oceni posebne okoliščine obravnavane zadeve utemeljujejo potrebo po takojšnji in neposredni presoji izpodbijane ureditve s strani ustavnega sodišča. "Ker pa je zaradi (pre)ozke interpretacije neposrednega pravnega interesa v dosedanji ustavnosodni praksi dostop do ustavnega sodišča tudi v primerih grobih sistemskih kršitev človekovih pravic posameznikom zelo otežen, vsebinsko presojo lahko zagotovi zgolj zahteva za oceno ustavnosti, vložena s strani Varuhinje kot privilegirane predlagateljice," so pri PMZVD zapisali v sporočilu za javnost.

Kršitve pravic odraslih in otrok naj se nemudoma končajo

Od ostalih državnih organov pričakujejo, da vsak v skladu s svojimi pristojnostmi uporabi vse pravne možnosti, da se kršitve človekovih pravic odraslih in otrok nemudoma končajo, saj je skrb za varovanje človekovih pravic dolžnost vseh državnih organov, ne le ustavnega sodišča.

Pravna mreža za varstvo demokracije je že pred in med sprejemanjem zakona opozarjala na njegove sporne določbe