Prvi teden / Koga voliti in zakaj

V pobudi Glas ljudstva, ki združuje več kot sto civilnodružbenih organizacij, so tako kot pred parlamentarnimi volitvami 2022 tudi tokrat političnim strankam poslali seznam zavez, do katerih se lahko opredelijo, s tem pa volivcem omogočijo nekoliko lažjo izbiro na marčevskih volitvah. S predvolilnimi zavezami je zmeraj križ – veliko lažje jih je podajati kot uresničevati. To se je izkazalo tudi v mandatu te vlade. Je pa odgovore strank, ki so se odločile pri pobudi sodelovati, moč jemati kot nekakšen predvolilni kompas.

Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami so v pobudi vsem političnim strankam poslali 138 konkretnih zavez za prihodnje štiriletno obdobje. Koalicijske stranke so se uspele poenotiti pri 122 zavezah, kar so nato postale zaveze vlade, ki jo je oblikoval Robert Golob. Pri Glasu ljudstva so zadnja štiri leta budno spremljali izpolnjevanje zavez. Nazadnje decembra so ugotavljali, da je vlada izpolnila približno 20 odstotkov podanih zavez, vsaj delno jih je izpolnila 40 odstotkov, prav toliko pa jih je tudi prelomila.

Tokrat je bilo poslanih zavez manj, in sicer 42, a so bile te nekoliko bolj razčlenjene in nekatere vsebujejo izvedbene roke. Kot je navedel Filip Dobranić iz zavoda Danes je nov dan, ki je del Glasu ljudstva, so se imele stranke pri vprašanju krepitve javnega potniškega prometa možnost odločiti za štiri različne ukrepe. Na primer, da je treba pripraviti strategijo razvoja javnega in potniškega prometa, da je treba znižati cene javnega prometa, da je treba uvesti moratorij na širitev cestne infrastrukture in da je treba javni potniški promet celovito podružbiti.

Med strankami naj bi do največjih razhajanj prišlo pri vprašanjih obvezujočega referenduma o Natu, usklajevanja minimalne plače z gospodarsko rastjo in pa omejevanja zgornjih cen zdravstvenih storitev. Med zavezami najdemo tudi to, da morajo stranke v prvem letu od nastopa mandata uvesti absolutni preferenčni glas pri volitvah v državni zbor. Ali pa, da morajo stranke najkasneje leta 2028 uvesti progresivno obdavčitev v obliki nepremičninskega davka ali davka na premoženje, ki bo odvračala od špekulativnih naložb v stanovanja.

Svoje odgovore so do srede podale vse stranke vladne koalicije. Z levosredinskega brega so to prav tako storili v Prerodu Vladimirja Prebiliča, v stranki Mi, socialisti Mihe Kordiša in pa Pirati. Morda bolj zgovoren od seznama tistih, ki so oddali svoje zaveze, pa je seznam strank, ki se za to niso odločile.

V Novi Sloveniji so se odločili, da na vprašanja pobude ne bodo odgovarjali – češ da naj se ne bi strinjali s politikami organizacije in rečmi, ki jih zagovarjajo; ker v času aktualne vlade niso dovolj glasno protestirali in niso dovolj »kolesarili«. Podobno so se odločili tudi v SDS in pri Demokratih Anžeta Logarja, četudi slednji ves čas ponavljajo, da naj bi bili stranka sodelovanja. V tem primeru se za sodelovanje v pobudi, ki bo volivcem olajšala izbiro na volitvah, niso odločili.

»Naloga vsake stranke pred volitvami je, da volivce informira,« je še povedal Dobranić. »Državljani, ki boste glasovali na volitvah 22. marca, vabim vas, da razmislite, katere stranke so se odločile ponuditi možnost, da lahko sprejmete kvalitetno odločitev, katere pa se trudijo, da bi vedeli čim manj in imeli čim manj orodij za to, da sprejmete odločitev. Demokracija deluje samo, če vsi vemo, kaj se dogaja. Ko enkrat vsi vemo, kaj se dogaja, pa je pomembno, da gremo tudi na volitve.«

Volivcem bo pri tem pomagalo orodje, ki ga bodo v naslednjih dneh pripravili pri Glasu ljudstva. Predvolilni kviz, ki bo na podlagi sprejetih zavez strank volivcem pomagal pri odločitvi, komu dati glas, bo predvidoma dostopen 22. februarja na spletni strani izvoli.si.