Goran Bregović / »Domžale so bile takrat kot Švica«

Goran Bregović, ustanovtelj sarajevske skupine Bijelo dugme, se pripravlja na nastope v ZDA. Pred tem pride v Ljubljano, na enega izmed 50 koncertov ob 50-letnici skupine. Pred dobrim letom dni je z Laibachi izdal pesem Top – prvo, ki jo je napisal za svoje Bijelo dugme. Slovenija je bila vedno zelo drugačna, je za podcast Vala 202 dejal 75-letni Goran Bregović. 

Kako je bilo v socializmu

V socializmu je zaradi izredne priljubljenosti moral plačevati tako imenovani 'davek na šund'. Zaradi nižjega davka naj bi zato imel prebivališče v Domžalah. "Da, z Zdravkom Čolićem sva imela v Domžalah podjetje, ker je bil to edini način, da si prihranil nekaj denarja. Domžale so bile takrat kot Švica – nekakšno ozemlje zunaj Jugoslavije. Slovenija je bila vedno zelo drugačna. Tudi v glasbi ... spomnim se, takrat je bil v stari Jugoslaviji najvplivnejši časopis Start – nekakšna verzija Playboya z golimi ženskami in intelektualnimi besedili. Nekoč so naredili primerjavo med koncerti skupin Bijelo dugme in Laibach. Niso objavili fotografij bendov, ampak občinstva. Moje je bilo prikazano kot grdo, brez zob in primitivno, tisto od Laibachov pa povsem 'dizajnersko' in lepo. Takrat se mi je to zdelo ljubko in otročje. Ko sem zdaj sodeloval z Laibachi pri eni pesmi, smo se tega spominjali in tudi njim se je zdelo simpatično," je pojasnil Bregović.

Laibachi in Bregović

O tem, ali se medsebojno spoštujejo, pe je Bregović dejal: "Seveda. Iz nekdanje Jugoslavije sta edina dva glasbena izvozna artikla Laibachi in Bregović. Na žalost ni tretjega, zato se seveda spoštujemo. Poleg tega se v teh letih nekako zapirajo elipse, ki si jih zarisal davno v preteklosti. Moja prva pesem, Top, je bil moj prvi singel s skupino, a zveni, kot bi ga napisal za Laibache. Ima tisti ritem, ki so ga Laibachi pozneje uporabili za marsikaj in z njim vplivali na številne, sploh v Nemčiji. Zelo mi je bilo pri srcu, da se je ta elipsa sklenila s pesmijo, ki pravzaprav ni tipično 'dugmetovska', ampak bolj 'laibachovska'. Našli smo se skupaj. Ko smo bili mlajši, bi bilo to verjetno nemogoče."

"Nekoč so naredili primerjavo med koncerti skupin Bijelo dugme in Laibach. Niso objavili fotografij bendov, ampak občinstva. Moje je bilo prikazano kot grdo, brez zob in primitivno, tisto od Laibachov pa povsem 'dizajnersko' in lepo. Takrat se mi je to zdelo ljubko in otročje. Ko sem zdaj sodeloval z Laibachi pri eni pesmi, smo se tega spominjali in tudi njim se je zdelo simpatično."

Poleg glasbe se ukvarja tudi z alpinizmom: "O, da. Imeli smo skupno odpravo; to so bili policisti, bosansko-hercegovski alpinisti skupaj s Slovenci. Skupaj smo šli na vrh nad 7100 metrov. Ko smo prispeli v bazni tabor na 4500 metrov, je bila to zanimiva zgodba. Prišli smo v Tadžikistan, na vrh, ki leži na tromeji med Kitajsko, Afganistanom in Tadžikistanom. Spomnim se, da je prišel neki človek in nam rekel: 'S šerpami boste do baznega tabora hodili cel mesec. Ampak,' je rekel, 'imam poznanstva v ruski vojski' – takrat so bili Rusi še v Afganistanu – 'in po vas bo prišel helikopter'. Preskočili boste tisti mesec hoje in vas bodo odložili naravnost v bazni tabor," je povedal Bregović.

Slovenci kot alpinisti

"In res je prišel ruski helikopter z vsemi tistimi mitraljezi in raketami, tata-tata-tata, naravnost s fronte. Vkrcali so nas, nas odložili na 4500 metrih in se vrnili na fronto. Ker smo preskočili tisti mesec hoje, smo imeli težave z adaptacijo. Vmes pa je neki plaz zasul, ne vem, koliko alpinistov, mislim, da kakšnih deset, in so tisti vrh zaprli. Potem smo plezali na neki rezervni vrh nad 6500 metrov. Edini, ki so tisto leto prišli na vrh, in to z velikim tveganjem, je bilo pet slovenskih alpinistov. Mislim, da so trije izmed njih takrat osvojili ta vrh. Mislim ... Slovenci ste fajn 'udarjeni' v glavo. Veste, ne vem, koliko ljudje vedo o Slovencih in Sloveniji, ampak alpinisti ... jaz res ne pretiravam ... to so verjetno trenutno eni najboljših alpinistov na svetu," je še dejal Bregović.