Kultura / »Vidim rdečo, vidim modro, a čutim rumeno«
Poklon rumeni barvi, ki je okoli leta 1900 postala močno sredstvo za izražanje čustev, idej in idealov

Vincent van Gogh: Sončnice (1889)
© Van Gogh Museum, Amsterdam (Vincent van Gogh foundation)
V Van Goghovem muzeju je na ogled razstava z naslovom Rumena. Onkraj Van Goghovih barv. Postavitev, ki za izhodišče vzame Van Goghovo ikonično sliko Sončnice iz leta 1889, prikazuje, kako je v obdobju okoli leta 1900 barva postala močno sredstvo za izražanje čustev, idej in idealov.
Po pisanju spletnega portala Art Daily je nizozemskega slikarja Vincenta Van Gogha očarala intenzivna svetloba južne Francije. V Arlesu je našel barvo, ki jo je iskal. Bratu Teu je tedaj pisal: "Sonce, svetloba, ki jo lahko zaradi pomanjkanja boljšega izraza imenujem le rumena - bleda žveplova rumena, bleda limonina, zlata. Kako lepa je rumena barva!"
Zahvaljujoč odkritju novih pigmentov so Van Gogh in njegovi sodobniki lahko rumeno barvo uporabljali z do tedaj neznano intenzivnostjo. Zdelo se je, kot da njihove slike žarijo.
"Sonce, svetloba, ki jo lahko zaradi pomanjkanja boljšega izraza imenujem le rumena - bleda žveplova rumena, bleda limonina, zlata. Kako lepa je rumena barva."
Kaj je umetnikom pomenila rumena barva?
Razstava združuje približno 50 umetniških del in predmetov iz obdobja med letoma 1850 in 1915. Poleg Van Goghovih so vanjo vključena dela več kot 15 drugih umetnikov, med njimi Marca Chagalla, Vasilija Kandinskega, Edouarda Maneta in Williama Turnerja.

Instalacija oziroma simulacija v britanskem muzeju sodobne umetnosti Tate Modern, ki jo je islandsko-danski umetnik Olafur Eliasson naslovil The Weather Project
© Flickr
Po pisanju spletnega portala razstava razkriva, kaj je umetnikom pomenila rumena barva. Rumena, ki je tradicionalno barva sonca, ima namreč tudi vrsto pomenov, ki presegajo zgolj vidno realnost.
Rumena barva pomembna tudi zunaj slikarstva
Rumena barva je imela ob prelomu stoletja pomemben pomen tudi zunaj slikarstva. V literaturi in modi je postala simbol modernosti in neodvisnosti, hkrati je sprožila polemike. O tem pričajo tudi izstopajoče rumene platnice avantgardnega časopisa The Yellow Book, ki jih je oblikoval angleški ilustrator Aubrey Beardsley.
Posebej za razstavo je islandsko-danski umetnik Olafur Eliasson ustvaril svetlobno instalacijo. Svojo izkušnjo barve, ki gledalca vabi, da pogleda onkraj realnosti in vidnega sveta, je opisal z besedami: "Vidim rdečo, vidim modro, a čutim rumeno."
KphRhrV-Zb8