Kultura / »Navadni« junak in njegov oče

Jimmy Corrigan: najbrihtnejši poba na svetu (v izvirniku Jimmy Corrigan: The Smartest Kid on Earth) je mojstrovina svojega žanra. Zajeten risoroman na kar 380 straneh je Chrisa Wara leta 2000, pri 33 letih, pomagal ustoličiti kot enega najvznemirljivejših in najbolj nadarjenih ameriških striparjev. Danes, četrt stoletja in še nekaj ključnih stripovskih del kasneje, velja za enega največjih. Zdaj smo končno dobili tudi slovensko izdajo, in sicer v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Konec preteklega leta je izšla pri neodvisni založbi VigeVageKnjige, specializirani za stripe in risoromane.

Risoroman je leto po izidu, leta 2001, prejel Guardianovo nagrado za najboljši knjižni prvenec. To je bilo prvič, da je delo v stripu prejelo eno od uglednih britanskih literarnih nagrad. Chris Ware je zanj prejel še Eisnerjevo nagrado, eno izmed najuglednejših ameriških nagrad za dosežke v stripovskem žanru, ki velja za stripovskega oskarja, pa ameriško nagrado harvey in dve nagradi na znamenitem festivalu stripa v francoskem Angoulêmu. Pred petimi leti so ga tam nagradili še z grand prixom mesta Angoulême za življenjsko delo. S temi priznanji ni le utrdil svojega slovesa, temveč je pomembno prispeval tudi k premiku percepcije stripa kot umetniške in literarne forme. Jimmy Corrigan je eno tistih ključnih, pionirskih stripovskih del, ki so dokazala, da je lahko strip oziroma risoroman formalno drzen, tematsko kompleksen in čustveno subtilen, s tem pa zahtevno, relevantno in legitimno avtorsko branje, povsem enakovredno »resni« literaturi.

Zato naj najprej predstavimo njegovega protagonista. Jimmy Corrigan je v resnici precej nenavaden osrednji lik. Ni karizmatičen ali junaški lik, kakršni so pogosto v središču literarnih zgodb, nima pretiranih posebnosti in sposobnosti ali velikih ciljev. Je 36-letni moški, ki živi v Chicagu. O njegovem življenju pravzaprav ne izvemo veliko, razen tega, da živi na videz povsem enolično, osamljeno življenje. Na podlagi njegovih interakcij z drugimi (oziroma pomanjkanja teh) se na primer prepričamo, da živi sam, ima rad superjunake in ima kompleksen odnos z avtoritarno in nanj navezano mamo, ki ga kar naprej klicari in zahteva njegovo pozornost.

Je sramežljiv, pasiven, neopazen pisarniški uslužbenec, ki dneve preživlja v tihem opazovanju okolice in v nerodnih, pogosto neuspešnih poskusih navezovanja stikov — denimo s sodelavko, do katere goji neizrečeno naklonjenost. Jimmy se svetu raje umika, kot da bi v njem dejavno sodeloval; precej časa preživi, potopljen v fantazije in namišljene scenarije, ki nadomeščajo resnične odnose. Nato pa ga lepega dne pokliče oče. Oče, ki ga ni še nikoli srečal. Ne da bi o tem obvestil mamo, se odpravi na letalo in pristane v majhnem mestecu v Michiganu …

Vzporedno s tem se pred bralcem postopoma razpira še druga, zgodovinska pripovedna linija, postavljena v Chicago ob koncu 19. stoletja, v čas Svetovne kolumbijske razstave. Ta spremlja otroštvo Jimmyjevega dedka Jamesa Reeda Corrigana s strogim, odsotnim, čustveno otopelim in pogosto agresivnim očetom ter razkriva zapletene, boleče odnose med očeti in sinovi, ki se kot nevidna dediščina prenašajo iz roda v rod. Zgodbi se med seboj nenehno prepletata in dopolnjujeta: osamljenost, nezmožnost komunikacije in nerešena vprašanja družinskih vezi iz preteklosti dobijo odmev v Jimmyjevi sedanjosti. S tem risoroman ne pripoveduje zgolj o posamezniku in njegovem nerodnem poskusu navezave odnosov z očetom, temveč tudi o širšem, cikličnem vzorcu družinskih odnosov, ki oblikujejo identiteto posameznika, še preden se ta sploh zave lastne zgodbe.

Jimmy Corrigan je s svojo natančno geometrično, skoraj arhitekturno risbo, tipografijami in dinamičnim kadriranjem tudi vizualno izredno kompleksno in premišljeno delo. Različne velikosti in postavitev kvadratkov oziroma kadrov nadzorujejo ritem in trajanje pripovedi: pa naj gre za napetost, čustveno preobremenjenost ali zgoščenost dogajanja ali pa mojstrsko poudarjanje tišine, osamelosti in enoličnosti vsakdanje rutine. Ponavljajoči se kadri brez besedila, v katerih je edina sprememba zgolj denimo prižig ulične svetilke, pristanek ptice na veji ali nežne spremembe barvne palete jutranjega ali večernega neba, bralko prisilijo, da se upočasni, ustavi in svet doživi v protagonistovem ritmu. Čeprav je prenekateri bralec delu očital pretirano enoličnost, razvlečenost in počasen tempo, je prav to ena njegovih največjih odlik: tempo nas postopoma povleče v Jimmyjev svet; okolje, njegova izoliranost in osamljenost ter moreča povprečnost vsakdanjika postanejo tudi naši.

Vsak kotiček te obsežne knjige je bogato zapolnjen z detajli, pa tudi z obrazložitvami in navodili za branje. To pomeni, da je pisava na nekaterih mestih tako drobna, da bodo bralci s slabšim vidom za optimalno vsrkavanje vsebine knjige bržkone potrebovali lupo ali kakšno drugo povečevalno napravo. Predvsem pa si je za delo treba vzeti čas.

Dolžino in kompleksnost risoromana je sicer pomembno določil nekonvencionalni način nastanka. Jimmy Corrigan je namreč luč sveta najprej ugledal leta 1993 kot tedenski strip v chicaškem alternativnem tedniku Newcity. Med letoma 1995 in 2000 je Ware stripe objavljal tudi v svoji znameniti stripovski seriji Acme Novelty Library, kjer so bile strani nekoliko prirejene za format stripovske knjige. Leta 2000 je nazadnje pri založbi Pantheon Books izšla trdo vezana izdaja, v kateri je avtor združil, predelal in izpilil dotlej objavljene stripe v neprekinjeno, 380-stransko pripoved, s čimer je Jimmy Corrigan: The Smartest Kid on Earth dobil obliko polnokrvnega risoromana. Vse drugo je zgodovina.

Po avtorjevih besedah je bil Jimmy Corrigan sprva bolj ko ne vaja v improvizaciji, ki naj bi mu omogočila, da bi v stripu konkretno obdelal temo srečanja z odtujenim očetom. Tudi sam je namreč odraščal brez očeta, nato je lepega dne, malo po tridesetem letu, dočakal njegov klic. Po nekaj neuspelih poskusih nerodnega zbliževanja pa je izvedel, da je oče umrl zaradi srčnega infarkta. »Kakorkoli že, ko sem na vrat na nos to zgodbo še zadnjič ‘uredil’, ne oziraje se na vse zatipke, izpustke in napake, in ‘rokopis’ odložil, me je spreletelo, da teh štiri ali pet ur, kolikor traja branje, skoraj natanko ustreza času, ki sem ga preživel z očetom, v živo in po telefonu,« je zapisal leta 2000.

To osebno izkušnjo zrcali risoroman, ki je, kot življenje, povečini grenko-sladek, moreč, brez katarze, velikih rešitev ali tolažilnih odgovorov, a ga na trenutke prebadajo tudi drobni žarki svetlobe in lepote, nerodne in sramežljive človeške bližine in povezanosti, ki nas, čeprav za hip, opomnijo, da nismo povsem sami. Brez dvoma veliko delo.

Knjiga:
Chris Ware: Jimmy Corrigan, najbrihtnejši poba na svetu
Prevod: Vesna Velkovrh Bukilica
Založba: VigeVageKnjige, 2025
Cena: 40 evrov