Umrl nekdanji minister in kemik svetovnega formata

V 91. letu starosti je umrl nekdanji veleposlanik in zunanji minister Boris Frlec, so danes potrdili na zunanjem ministrstvu. Minister je bil od leta 1997 do leta 2000 v obdobju intenzivnega približevanja Slovenije Evropski uniji in zvezi Nato. Lani je kot prvi prejel priznanje za življenjsko delo v diplomaciji.

Rodil se je 10. februarja 1936. Leta 1965 je postal doktor kemijskih znanosti in bil nato raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana v Ljubljani ter leta 1975 njegov direktor.

Diplomat je bil že v času nekdanje Jugoslavije in bil leta 1989 imenovan za veleposlanika v Nemčiji, po osamosvojitvi Slovenije pa je bil tudi njen prvi veleposlanik v tej državi.

Po odstopu s položaja zunanjega ministra leta 2000 iz osebnih razlogov je bil prvi slovenski veleposlanik na Nizozemskem. Ko je Slovenija leta 2005 za eno leto prevzela predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, je bil projektni vodja. Leto kasneje se je upokojil, a ostal dejaven, med drugim je bil član strateškega sveta za zunanjo politiko.

Z Instituta Jožef Stefan so danes sporočili, da so z globoko žalostjo in iskrenim spoštovanjem na institutu in v širši slovenski znanstveni skupnosti sprejeli vest o smrti Borisa Frleca, "enega najvidnejših predstavnikov slovenske znanosti in diplomacije druge polovice 20. stoletja". Izpostavili so, da je bil kemik svetovnega formata in dolgoletni direktor inštituta, veleposlanik in zunanji minister pa v ključnem obdobju osamosvajanja ter mednarodnega uveljavljanja Slovenije. "Pod njegovim vodstvom je IJS postal prostor, kjer so se rojevale generacije raziskovalcev, ki danes nosijo slovensko znanost v svet," so dodali in svojcem izrazili sožalje.

Prejemnik številnih priznanj

Frlec je bil od leta 1961 je bil član Zveze komunistov Jugoslavije (ZKJ). Leta 1983 je postal član bilateralne komisije za izmenjavo na področju SFRJ in ZDA (Fulbrightov sklad), 1985 pa je predsedoval komisiji kot prvi Jugoslovan. IAEA ga je kot eksperta večkrat povabila k sodelovanju pri delu različnih skupin (Lizbona 1983, Dunaj 1985, Atene 1986). Po povabilu Wilsonovega centra v Washingtonu je 1983 sodeloval na posvetu Problemi in politika na področju človekovega okolja v vzhodni Evropi.

Prizadeval si je za večjo uveljavitev znanja v delovanju celotne družbe. S sodelavci laboratorija za kemijo fluora je leta 1963 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za delo Über die Synthese von Xenonhexafluorid. Skupaj z Andrejem Šmalcem je leta 1972 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za iznajdbe in tehnične izboljšave, leta 1977 nagrado Sklada Borisa Kidriča za objavljena dela s področja sintez in karakterizacije kriptonovih in ksenonovih fluorometalatov terleta  1984 skupaj z Darjo Gantar nagrado Sklada Borisa Kidriča za delo na področju kovinskih heksafluoroarzenatov in heksafluorouranatov.

Leta 1979 je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem, leta 1995 pa je postal častni član IJS.