»Veliko zakonov je bilo sprejetih brez demokratične razprave«

"Mislim, da se je v tem času pokazalo, da je varuh odporna institucija," je v podkastu Prvaki tedna na Radiu Slovenija dejala nova varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Institucija, ki jo vodi, ima skoraj 60 zaposlenih, na leto obravnava okoli 3000 primerov, njena naloga pa je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti. "Institucija varuha ne bo čakala le na pobude ljudi, temveč bo sama prepoznavala sistemske težave, opozarjala na pomanjkljivosti zakonodaje in odpirala ključna vprašanja," je obljubila nova varuhinja.

Varuhinja je v pogovoru za javni radio opozarila tudi na nevarnost, ko oblast opravičuje sprejemanje zakonov po hitrih postopkih. "Tudi v Sloveniji je bilo v zadnjem času, vse od covida naprej, zelo veliko zakonov sprejetih po hitrih postopkih, brez resne, demokratične razprave, brez strokovnih analiz, brez presoje vplivov na človekove pravice. Take rokohitrske rešitve običajno niso dobro premišljene, imajo pa lahko dolgoročne posledice, ki so bistveno drugačne od predvidenih," je poudarila.

Kaj je poslanstvo varuha človekovih pravic?

O tem, katere bodo prioritetne naloge ob začetku nastopa mandata, pa je Simona Drenik Bavdek dejala: "Že ob izvolitvi sem v nagovoru državnemu zboru poudarila, da je poslanstvo varuha, da oblastnim organom nenehno sporoča, da je človečnost merilo pravnosti. To je in bo vodilo mojega delovanja."

"Varuh predstavlja neformalen mehanizem varstva človekovih pravic. To pomeni, da ni oblasten organ, ampak lahko le opozarja, opominja, priporoča in izraža kritike. Poleg tega ima na razpolago tudi konkretnejše pristojnosti v odnosu do ustavnega sodišča, Evropskega sodišča za človekove pravice in drugih mednarodnih mehanizmov."

"Človekove pravice so univerzalne in neodtujljive, zato jih je treba stalno dejavno varovati, biti proaktiven. To pomeni, da institucija varuha ne bo čakala le na pobude ljudi, temveč bo sama prepoznavala sistemske težave, opozarjala na pomanjkljivosti zakonodaje in odpirala ključna vprašanja. To je tudi v skladu z mandatom varuha kot nacionalne institucije za človekove pravice s statusom A po pariških načelih Združenih narodov in navsezadnje tudi z beneškimi načeli o zaščiti in krepitvi institucije varuha človekovih pravic," je poudarila Drenik Bavdek.

Varuh ni oblasten organ

Na vprašanje, ali mora biti varuh viden in slišen v družbi ali bolj zagovarja "tiho" delovanje, pa je Drenik Bavdek odgovorila: "Varuh predstavlja neformalen mehanizem varstva človekovih pravic. To pomeni, da ni oblasten organ, ampak lahko le opozarja, opominja, priporoča in izraža kritike. Poleg tega ima na razpolago tudi konkretnejše pristojnosti v odnosu do ustavnega sodišča, Evropskega sodišča za človekove pravice in drugih mednarodnih mehanizmov."

"Varuh mora biti viden in razumljiv javnosti. Aktivno jo mora obveščati o svojem delovanju. A nastopati mora strokovno, argumentirano, nepristransko in nadstrankarsko. Predvsem sta zame najprej pomembna dialog in varuhovo delovanje v okviru njegovih pristojnosti. Moč varuha namreč ne sme biti v argumentu moči, ampak v moči argumenta. Glasen pa mora biti tam, kjer so pravice resno ogrožene in ko ni mogoče doseči ustreznih rešitev prek dialoga, torej s priporočili, kritikami in mnenji," je še pojasnila Drenik Bavdek.

Kaj pa pravice starejših?

Posebno pozornost varuh posveča tudi pravicam starejših. "Pri varuhu smo v zadnjih dveh letih precej pozornosti namenjali prav pravicam starejših, saj smo družba, ki se hitro stara. Med drugim smo pripravili zloženko z naslovom 'Tudi starejši imamo svoje pravice' in druge ozaveščevalne akcije. Skušali smo jasno povedati, da starost nikoli ne sme biti razlog za zmanjševanje človekovih pravic ali poseg v dostojanstvo. Človekove pravice so univerzalne in neodtujljive – veljajo enako pri dvajsetih ali pri devetdesetih letih," je dejala Drenik Bavdek.

"Opozarjamo tudi na nevarnost starizma, na osamljenost, na tveganja zlorab in na neenak dostop do storitev, ki starejšim omogočajo varno in kakovostno življenje. Posebej poudarjamo tudi pravico do sodelovanja pri odločitvah, ki zadevajo njihovo življenje, tudi takrat, ko gre za oblike oskrbe ali bivanja. 'Moje pravice ne zastarajo' je zato več kot slogan. Je opomin družbi, da mora starejšim zagotoviti spoštovanje, varnost in podporo – ne kot dobrodelnost, ampak kot uresničevanje njihovih temeljnih pravic," je poudarila Drenik Bavdek.

Treba je upoštevati koristi otroka

O tem, da se bo zavzemala, da bi v Sloveniji dobili varuha otrokovih pravic, ki bi lahko avtonomno deloval znotraj institucije varuha, pa je Simona Drenik Bavdek povedala: "Otroci so posebej ranljiva skupina, zato je krepitev avtonomnega varstva njihovih pravic pomemben korak. Specializiran pristop je ključen. Varuh otrokovih pravic bi potreboval tudi specifične pristojnosti, da bi se lahko bolje vključil tudi v potrebe v šolskem sistemu, pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, pri izobraževanju o človekovih pravicah, uvedbi vključujočega izobraževanja in podobno. Pomembno je širiti zavest, da je otrok subjekt, in ne objekt pravic, da je v postopkih, pri katerih je udeležen treba upoštevati največje koristi otroka in tako dalje."

"Pri varuhu smo v zadnjih dveh letih precej pozornosti namenjali prav pravicam starejših, saj smo družba, ki se hitro stara. Med drugim smo pripravili zloženko z naslovom 'Tudi starejši imamo svoje pravice' in druge ozaveščevalne akcije. Skušali smo jasno povedati, da starost nikoli ne sme biti razlog za zmanjševanje človekovih pravic ali poseg v dostojanstvo."

Posvetila se bo tudi implementaciji mednarodnih standardov človekovih pravic v slovenski pravni red. "Temu bom namenjala posebno pozornost, še posebej konvenciji Sveta Evrope in vsem osmim temeljnim mednarodnim instrumentom o človekovih pravicah, sprejetih v okviru Združenih narodov, katerih pogodbenica je Slovenija. Uresničevanje univerzalnih človekovih pravic držav je pravzaprav jedro vseh mednarodnih mehanizmov človekovih pravic. Ti dokumenti vplivajo na konkretne odločitve upravnih organov, sodišč, šol, centrov za socialno delo in drugih institucij, ki odločajo o življenjih ljudi. Standardi niso dovolj, če ne zaživijo v praksi. Številna priporočila mednarodnih odborov ostajajo neuresničena. Nanje že zdaj pogosto opozarjamo različne države organe," je dejala Simona Drenik Bavdek.

"Naj pa vendarle pohvalim Slovenijo pri izvajanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Eleanor Roosevelt, ena ključnih oseb pri nastanku Splošne deklaracije človekovih pravic, je leta 1948 izrekla eno morda najbolj znanih misli o človekovih pravicah. Dejala je, da se človekove pravice začnejo v majhnih krajih, blizu doma. "Če jih ni mogoče uveljaviti tam – v šoli, na upravni enoti, pred sodiščem, v domu za starejše –, potem ostanejo le načelna zaveza. Moj cilj je, da mednarodni standardi ne ostanejo na ravni deklaracij, ampak postanejo merilo vsakodnevnega ravnanja države," je še poudarila Drenik Bavdek.