Slovenija zahteva odgovornost za zločine v Ukrajini
Rusko agresijo je Slovenija označila za grobo kršitev mednarodnega prava
Predsednik vlade Robert Golob in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala že večkrat. Na fotografiji voditelja na izrednem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju 9. februarja lani.
© Nebojša Tejić / STA
Slovenija zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in zahteva odgovornost za storjene zločine v Ukrajini, je v sporočilu za javnost zunanjega ministrstva dejala ministrica Tanja Fajon. Rusko agresijo nad Ukrajino so na ministrstvu označili za grobo kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov (ZN).
Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so v sporočilu za javnost pred torkovo četrto obletnico začetka vojne v Ukrajini zagotovili, da bo Slovenija še naprej trdno stala ob strani Ukrajini in podpirala spoštovanje mednarodnega prava. Napovedali so, da bo Slovenija vojaško, humanitarno in drugo pomoč Ukrajini nudila, dokler bo to potrebno.
"Zavzemamo se za dostojanstven, pravičen in trajen mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino in bo temeljil na mednarodnem pravu in Ustanovni listini ZN. Ključno je, da Ukrajini zagotovimo trdna in verodostojna varnostna jamstva," so zapisali na ministrstvu.
Slovenija podpira prizadevanja ZDA, Ukrajine in drugih evropskih držav za dosego miru, so povedali na ministrstvu, kjer menijo, da mora Rusija nemudoma prenehati z napadi in se "verodostojno angažirati v mirovnih pogajanjih". Ob tem so dodali, da bodo s partnerji nadaljevali z izvajanjem pritiska na Rusijo, da pristane na premirje.
"Zavzemamo se za dostojanstven, pravičen in trajen mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino in bo temeljil na mednarodnem pravu in Ustanovni listini ZN. Ključno je, da Ukrajini zagotovimo trdna in verodostojna varnostna jamstva."
"Prav tako poudarjamo, da mora Rusija kot agresor poplačati povzročeno škodo, storilci pa morajo odgovarjati za zločine zagrešene v Ukrajini ali proti njej," so poudarili na ministrstvu.
Fajon je odločno obsodila "ruske sistematične in namerne napade na civiliste, energetsko infrastrukturo, šole, bolnišnice, stanovanjske objekte in drugo civilno infrastrukturo, katerih namen je zlomiti odpor in moralo ukrajinskega naroda in povzročiti dodatno humanitarno krizo in trpljenje".
Vojna v Ukrajini je po podatkih Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice terjala življenja več kot 15.000 civilistov, več kot 41.300 pa je bilo ranjenih. 10,8 milijona ljudi pa potrebuje nujno humanitarno pomoč, so zapisali na ministrstvu.
Ob tem so izpostavili položaj otrok, ki sodijo med najbolj ranljive skupine. "Več kot 760 otrok je bilo ubitih, več kot 2540 pa ranjenih," je zapisalo ministrstvo. Spomnilo je, da je bilo še več tisoč otrok nasilno odpeljanih v Rusijo, Belorusijo ali na nezakonito zasedena ukrajinska ozemlja, kjer da jim je bila izbrisana ukrajinska in vsiljena ruska identiteta.