Zakaj prebivalci Rusije še ne pritiskajo na Putina

Dopisnica Helena Ponudič je v pogovoru za oddajo Ob osmih na Radiu Slovenija poudarila, da se Rusija vse manj vidi kot del evropskega prostora. Dodala je, da ruski politiki v javnih izjavah ves čas svarijo pred eskalacijo konflikta, sicer v luči tega, da se Evropa neupravičeno boji ruskega napada in da vojno v Ukrajini izrablja za večje obrambne izdatke. Obenem pa je izpostavila izjave Putina, ki je to, da Rusija po štirih letih še vedno zavzema le petino ukrajinskega ozemlja, upravičil s "kirurškim" delovanjem. "Medtem pa je namignil, da bi bila vojna z Evropo izključno jedrska oziroma kot je rekel: če se začne, v Evropi ne bo nikogar več, s komer bi se lahko Rusija še pogovarjala," je dejala v oddaji Ob osmih.

Helena Ponudič je razkrila, da ruski mediji vsakodnevno poročajo o zavzetjih ukrajinskega ozemlja, ruski novinarji polnijo informativne programe z reportažami s fronte, češ kako dobro gre ruski vojski. "To služi za pomirjanje množic, ker daje vtis obveščenosti o vojni. Tudi neodvisne raziskave javnega mnenja, denimo inštituta Levada, ki je tukaj nezaželena organizacija, kažejo, da jo večina Rusov še podpira. Verjetno tudi zato, ker Rusija še vedno stavi predvsem na pogodbenike, ki za ruske razmere prejemajo res bajna plačila. Verjetno pa tudi zato, ker se vpliv vojne v večjih mestih in tudi globlje v državi, razen na podražitvah, ne pozna na način, kot si ob spremljanju dogajanja predstavljamo zunaj Rusije," je pojasnila dopisnica.

"Kljub 27 tisoč sankcijam proti Rusiji tukaj še vedno delujejo številna zahodna podjetja. Zahodni izdelki z novimi imeni ali prek posrednikov ostajajo na trgovinskih policah. Zato ruski prebivalci še ne pritiskajo močno na Putina, naj takoj sede za pogajalsko mizo. V manjših mestih in na podeželju ima praviloma močno volilno bazo."

O tem, kako sankcije vplivajo na vsakdanje življenje in razpoloženje ljudi, je Ponudič dejala: "Seveda je občutiti sankcije, občutijo jih večja ruska podjetja, ki so sodelovala z zahodom, industrija, ki se je še pred leti zanašala na zahodne stroje, udarile so po dobičkih ruskih energetskih velikanov, kot sta Rosneft in Lukoil, a običajni ljudje jih, kot pravijo, občutijo predvsem v povišanih cenah in omejenih potovanjih v Evropo."

"Kljub 27 tisoč sankcijam proti Rusiji tukaj še vedno delujejo številna zahodna podjetja. Zahodni izdelki z novimi imeni ali prek posrednikov ostajajo na trgovinskih policah. Zato ruski prebivalci še ne pritiskajo močno na Putina, naj takoj sede za pogajalsko mizo. V manjših mestih in na podeželju ima praviloma močno volilno bazo," je povedala Ponudič.

Na vprašanje, ali tudi v Rusiji obstaja kaj takega kot v Evropi boj proti ruskim dezinformacijam in hibridni vojni, je Ponudič odgovorila: "Seveda, in to je celo uzakonjeno z zakonom o tujih agentih, za katerega naj bi dobili idejo v starem ameriškem zakonu. V Rusiji deluje v posodobljeni obliki, dotika se lahko tudi podjetij, medijskih hiš, celo blogerjev ali posameznikov, ki naj bi dobivali denar iz tujine, tako da morajo pred objavo kakršnih koli vsebin navesti, da jih ustvarja 'tuj agent'. Če se tega ne držijo, jih lahko doleti tudi zaporna kazen."

"V uradnem ruskem diskurzu torej zelo jasno obstaja narativ o 'evropskih lažeh', 'informacijski vojni Zahoda' in 'zahodni propagandi'. Tukaj si vzhod in zahod z obtožbami podajata žogico. Še posebej evropski mediji so prikazani kot del vojaškega aparata, proti kateremu se duma, pa tudi rusko vodstvo, poskušata ubraniti. Velja omeniti, da je tukaj večina zahodnih družbenih omrežij že skoraj štiri leta prepovedanih, čeprav jih večina še uporablja," je še poudarila dopisnica.

"V uradnem ruskem diskurzu zelo jasno obstaja narativ o 'evropskih lažeh', 'informacijski vojni Zahoda' in 'zahodni propagandi'. Tukaj si vzhod in zahod z obtožbami podajata žogico. Še posebej evropski mediji so prikazani kot del vojaškega aparata, proti kateremu se duma, pa tudi rusko vodstvo, poskušata ubraniti. Velja omeniti, da je tukaj večina zahodnih družbenih omrežij že skoraj štiri leta prepovedanih, čeprav jih večina še uporablja."

Rusija se je vedno spogledovala z Evropo, zdaj pa se spet veliko bolj ozira na vzhod. "Težko je soditi za 143-milijonsko Rusijo. Zagotovo koga, ki je prej sodeloval z zahodom, nekdanjo opozicijo ali mlajše generacije, ki so rasle s svobodnim spletom, moti zasuk proti Aziji. Za večino pa, kot se zdi, to ni problem, ni jih motilo niti to, da je bilo te dni vse okrasje ob Kremlju kitajsko, ker se je na veliko praznovalo kitajsko novo leto. Obrat proti vzhodu jim je bil predstavljen kot logična in dolgoročna strateška usmeritev, ne kot prisilna alternativa, čeprav vsi vemo, zakaj se je to zbliževanje zares pospešilo. Kitajska je prikazana kot partnerica, ne superiorno," je v oddaji Ob osmih sklenila dopisnica Helena Ponudič.