TV serija / Kako so umori Metoda Trobca pretresli Slovenijo

Na Televiziji Slovenija bodo 14. marca začeli predvajati psihološko serijo Pošast za železno zaveso, ki pripoveduje o serijskem morilcu Metodu in je nastala po navdihu resnične zgodbe o Metodu Trobcu, ki je konec 70. in na začetku 80. let 20. stoletja pretresel Slovenijo. Vendar to je le izhodišče za sicer izmišljeno zgodbo o grozljivem morilcu, ki razkriva razpoke navidezno urejenega družbenega sistema in postopno odstira portret tihega, na videz neškodljivega posameznika, ki v sebi skriva pošast.

"Zgodba ni le portret posameznika, temveč tudi portret časa in okolja, ki lahko soustvarita pošast," je za MMC RTV Slovenija povedal režiser in scenarist Tomaž Gorkič.

Kot so še zapisali na MMC RTV Slovenija, serija pokaže, kako življenjska pot antagonista iz bolečega otroštva na povojnem podeželju postopoma preide v vse temnejšo spiralo nasilja in zločina. "Zanima me tisti nelagodni prostor med videzom normalnosti in tem, kar se skriva pod površjem. Nadaljevanka Pošast za železno zaveso združuje elemente psihološkega trilerja, grozljivke, kriminalne drame in družbenega portreta ter gledalca vodi v vse bolj tesnobno in napeto pripoved o tem, kako tanka je lahko ločnica med običajnim človekom in nečim nepredstavljivim," je o zgodbi še dejal Gorkič.

Zgodba ni le portret posameznika, temveč tudi portret časa in okolja, ki lahko soustvarita pošast."

Odraščanje v zapletenem družinskem okolju

"Serija spremlja Metodovo odraščanje v zapletenem družinskem okolju, zaznamovanem s konflikti, impulzivnostjo in občutkom odtujenosti. Že v mladosti prihaja v stik s policijo, njegovo vedenje pa postaja vse bolj nepredvidljivo. Po vrnitvi iz tujine zdrsne v popivanje, nasilne izbruhe in kriminalna dejanja, njegovo psihično stanje pa se začne nevarno slabšati. Ko se po zdravljenju vrne v domače okolje se njegov notranji nemir še poglobi. Metod začne oprezati za ženskami, jih manipulativno zapeljevati in postopoma stopi na morilsko pot," so še zapisali na MMC RTV Slovenija.

Njegove žrtve so predvsem ženske, ki jih slučajno sreča v življenju. Medtem ko izginotja v skupnosti vzbujajo vse več suma, da se dogaja nekaj nenavadnega in slabega, Metod na zunaj še vedno ohranja videz običajnega človeka. Z napredovanjem zgodbe se stopnjujejo tudi njegovi prividi, delirij in nasilni impulzi, policija pa dobiva vedno več prijav pogrešanih oseb. Navidezna urejenost okolja se počasi kruši.

V vlogi Metoda Svit Stefanija

Glavno vlogo igra Svit Stefanija, ki je povedal, da so pri oblikovanju lika serijskega morilca pri njem prevladovala čustva gnusa, studa in besa.

Pomembno vlogo v Metodovem življenju ima mama Marjeta, ki jo igra Saša Pavlin Stošić. V seriji nastopajo še  Marko Mandić, Julijan Pop Tasič, Sebastian Cavazza, Luka Cimprič, Andrijana Boškoska, Karin Komljanec, Boris Kerč, Jurij Drevenšek, Katarina Stegnar, Alenka Kraigher, Marinka Štern in Nebojša Pop Tasić.

Poleg režiserja in scenarista Tomaža Gorkiča avtorsko ekipo nadaljevanke sestavljajo še direktor fotografije Miloš Srdić, avtor glasbe Davor Herceg, montažer Jurij Moškon, scenograf Zoran Lesjak, kostumografinja Sanja Grcić, oblikovalka maske Eva Uršič, oblikovalec zvoka Boštjan Kačičnik, DI kolorist Teo Rižnar, izvršna producentka Eva Tomazin Zevnik in producentka Deja Škerjanc iz Zavoda 666 Productions.

Kdo je bil Metod Trobec?

"Trobec je bil dvakrat poročeni in dvakrat ločeni podeželan, ki je delal v mestu (kot skladiščnik v ljubljanski Metalki) - hja, bil je produkt divje povojne proletarizacije podeželja... produkt deklasirane in izkoreninjene ruralne skupnosti... produkt velike socialistične razgradnje podeželja in vaške samoraslosti, pristno slovenskega domačijskega miljeja... 'monstrum' iz slovenskega osrčja, ki mu urbanizacija oz. modernizacija ni uspela, ali bolje rečeno, ki mu je modernizacija uspela, toda na grozljiv način, s prelevitvijo v serijskega morilca deklasiranih, neperspektivnih žensk iz slovenskega trebuha, 'žensk brez prihodnosti' (snažilke, kuharske pomočnice, duševno zaostale ipd.), ki jih je med letoma 1976 in 1978 z mopedom pobiral v lokalih in na plesiščih in za katere je bila velika verjetnost, da jih dolgo ne bo nihče pogrešal (stare so bile od od 18 do 52 let). Jasno, na sojenju se ni ničesar spomnil - vse je pozabil, kot da bi hotel s tem reči: To itak ni bilo nobeno življenje," je v Mladini pred leti zapisal Marcel Štefančič jr.

SMYXh-9XznQ