Knjiga / Ursula K. Le Guin: Nebeški mlin

+ + + + +

Stroj za sanjanje

Ameriška pisateljica Ursula K. Le Guin (1929–2018) z Nebeškim mlinom dokazuje, da je eno najpomembnejših in najprodornejših peres znanstvene proze. V romanu piše, da je realnost interaktivna, da je sestavljena iz naših projekcij in pričakovanj in da jo te spreminjajo. Seveda odvisno od narave in dobrohotnosti našega mentalnega vložka v resničnost, kar je obljuba in hkrati past, če bi se nadzora nad mentalnimi procesi polastil maliciozen um.

Protagonista Georga Orra zaradi zlorabe uspaval pošljejo k obstranskemu zasebnemu psihiatru, sicer ga čaka kazen, ker je uporabljal tuje zdravstvene dokumente. Psihiater je inovativen in zagret, izdelal je stroj, ki okrepi faze spanja REM, torej sanjanje. Orr, ki je na tabletah, ker je ugotovil, da njegove sanje včasih preoblikujejo resničnost – in zato noče in se boji spati –, privoli. Začneta s kar lepimi rezultati: spremeni recimo tapeto v ordinaciji in potem spet nazaj. Zraven Orrov sanjajoči um reši še kaj, na svoj in nepričakovan način, recimo prenaseljenost planeta in obubožanost populacije, tudi lakoto in pomanjkanje dobrin. Ob uničenju večine prebivalstva. Ko si zaželi mir na svetu, okolje, v katerem se ne bi sklepale velike koalicije med državami na račun manjših, orožje začasno utihne. Ker ga uporabijo proti Nezemljanom, ki se kot zunanja nevarnost pojavijo od nikoder in uničijo nekaj postaj na Mesecu.

Čeprav so rezultati skupnih seans in učinkovanja aparata za krepitev sanj različni in ne vedno v pravo smer, Orrove sanje pomagajo vsaj psihiatru. Ta postaja vse uglednejši in je na koncu svetovalec predsednikom držav in vodja centralnega odločevalnega svetovnega foruma, nekakšen neformalni predsednik sveta z neomejenimi pooblastili. Orr se, da bi vsaj malo zaviral njegov pridobitniški odnos do sanj, poveže z odvetnico, katere vloga se glede na zunanji svet in Orrovo trenutno stanje spreminja, vendar je Nebeški mlin, podobno kot Orwellov 1984, tudi ljubezenska zgodba.

Čeprav spisan na začetku sedemdesetih let, ko je bila ekologija še v plenici, je napovedal nekatere spremembe, ki jim pričujemo: onesnaženje, prenapolnjenost mest, vojno močnejših proti manjšim. Orr oziroma njegovo nezavedno poskuša svetovni red utiriti, celiti njegove najbolj skeleče rane, vendar je psihiatrova volja do moči, ki je vse bolj lačna in hlepeča po več, realna grožnja. Orru in svetu.

Roman tako predvsem opozarja, kaj se lahko zgodi z možnostjo preoblikovanja sveta, če ta pride v neprave roke. S tem je roman na poti ozaveščanja o posledicah patoloških oblastnikov, hkrati pa se, popolnoma znanstveno in z vsem, kar so v času nastanka vedeli o sanjah, loteva vpliva miselnih in nezavednih procesov na naravo in podobo resničnosti. Roman, ki ga čas ni prav nič postaral, celo tisto, kar je bilo v sedemdesetih letih še videti fantastično, je postalo resnično.