Anketa / Stranki Svoboda in SDS izenačeni

Osem odstotkov več volilcev kot pred štirinajstimi dnevi bi na marčevskih parlamentarnih volitvah glasovalo za Gibanje Svoboda, za skupno listo NSi, SLS in Fokusa pa bi glasovalo 18 odstotkov več ljudi kot sredi februarja, ko so v časniku Dnevnik objavili zadnjo anketo agencije Ninamedia o volilnih namerah. Zaradi napredovanja Gibanja Svoboda in nazadovanja SDS sta ti dve stranki trenutno zelo izenačeni – namero, da ju volijo, je med anketo izreklo po 23 odstotkov anketirancev, danes razkriva Dnevnik. Če bi bile volitve danes, bi torej SDS in GS lahko pričakovali, da bi z njih izšli z domala enakim volilnim rezultatom. In ko ta njuna pričakovana rezultata preračunamo v verjetne poslanske mandate, bi SDS v novem parlamentu lahko zastopalo 28, GS pa 27 poslancev. Desnica bi bila pred levico v prednosti za dva poslanska sedeža.

Tretja je najmočnejša kandidatna lista skupna lista NSi, SLS in Fokusa. Njen rejting je s 6,5 poskočil na 7,7 odstotka oziroma na dobrih 9 odstotkov glasov med opredeljenimi. Socialni demokrati bi po najnovejši meritvi Ninamedie, ki jo objavlja Dnevnik, verjetno prejeli 8,2 odstotka glasov, nekaj manj (po 7,8 odstotka) pa prav tako izenačeni Logarjevi Demokrati in skupna lista Levice in Vesne.

V parlament zgolj šest strank

Število strank, ki bi vstopile v parlament, se je tako spet skrčilo na šest.

Sodeč po najnovejši projekciji bi levici, torej Svobodi, Socialdemokratom in poslanski frakciji Levice + Vesne, pripadlo skupaj 43 mest, desnici, torej Slovenski demokratski stranki, Demokratom in združenim NSi + SLS + Fokusu, pa 45 mest.

Neopredeljenih je trenutno 15 odstotkov volilnih upravičencev. 

Kako zveste volilce imajo posamezne stranke?

Za Gibanje Svoboda bi letos glasovalo 52 odstotkov tistih, ki so za to stranko glasovali že leta 2022 (ena petina njenih nekdanjih volilcev pa še vedno vztraja v neopredeljenosti). Enak delež zvestih volilcev glede na leto 2022 imajo tudi Socialni demokrati. Toda ta deleža zvestobe Svobodi oziroma SD nista visoka, če ju primerjamo z zvestobo volilcev Janševi SDS: 75 odstotkov volilcev, ki so za SDS glasovali na zadnjih parlamentarnih volitvah, bo letos ponovilo svojo volilno izbiro. Nekaj podobnega velja za Levico, saj namerava 70 odstotkov nekdanjih volilcev Levice ponovno glasovati za to stranko oziroma za skupno listo Levice in Vesne, poudarja Dnevnik.

O tem, kdo bo prevladal in sestavljal prihodnjo vlado, bo odločila volilna udeležba – med anketo je tri četrtine vprašanih dejalo, da se bodo volitev zagotovo ali verjetno udeležil. Dejanska volilna udeležba pa je vedno precej nižja od anketirane.