Vse bolj sovražno okolje za novinarstvo

Svoboda medijev je bila lani v Evropi še naprej pod stalnim pritiskom zaradi pravnih groženj, fizičnih napadov in ustrahovanj, poskusov prevzema medijev in nadnacionalnega zatiranja, so v danes objavljenem letnem poročilu izpostavile partnerske organizacije platforme Sveta Evrope za spodbujanje zaščite novinarstva in varnosti novinarjev.

Tožbe za utišanje medijev

V poročilu z naslovom Na prelomnici: svoboda medijev 2025 ugotavljajo, da so sicer to stanje ublažile pobude v več državah in na evropski ravni za izboljšanje svobode medijev in varnost novinarjev, da pa najresnejša grožnja novinarjem še vedno ostaja vojna v Ukrajini. Tam so bili lani ubiti štirje novinarji, nekateri poškodovani, mnogi pa ostajajo pridržani na zasedenih ozemljih ali pa so pogrešani, so sporočili iz Sveta Evrope.

Po vsej Evropi so novinarje med protesti pogosto fizično napadli policisti, politični akterji ter protestniki. Tovrstne napade so zabeležili v četrtini držav, ki jih zajema poročilo, največ pa v Gruziji, Srbiji in Turčiji, opozarjajo v poročilu, v katerem so povzete glavne grožnje svobodi medijev v 46 članicah SE ter v Rusiji in Belorusiji. Grožnje so povzete na podlagi opozoril, ki jih je lani objavilo 15 nevladnih organizacij za svobodo medijev in novinarskih združenj, ki so partnerji platforme.

Opozorili so tudi, da so bili v več državah javni mediji predmet političnega vplivanja, omejevalne zakonodaje in nezadostnega financiranja. Zlorabe, znane kot strateške SLAPP-tožbe, so se še naprej pogosto uporabljale za utišanje medijev.

Kako je v Sloveniji?

Glede slednjih je Slovenija omenjena z uspešnim primerom reševanja. Gre za primer več civilnih tožb psihiatrične klinike v Ljubljani proti medijski hiši N1 zaradi obrekovanja, ki so se končale s poravnano in umikom tožb, potem ko so skupine za svobodo medijev ponudile pravno podporo in se zavzele za N1. Primer so označili kot "uspešen primer usklajenega dokumentiranja, zagovarjanja in reševanja, ki je pripeljal do zaprtja opozorila na platformi".

Slovenija je sicer v poročilu omenjena tudi v zvezi z lani sprejetim zakonom o medijih, ki so ga označili kot "obsežno posodobitev zakonodaje o medijih, katere cilj je okrepiti preglednost, pluralizem in zaščito pravic novinarjev". Izpostavili so še, da je vlada nadaljevala prizadevanja za izboljšanje financiranja in upravljanja javnih medijev, pri tem pa navedli predlog dopolnil zakona o RTV Slovenija, sprejem uredbe o vzpostavitvi mehanizmov državne pomoči v skladu z novim zakonom o medijih ter zagotovitev večjega financiranje STA za leto 2026.

Negotovi delovni pogoji medijskih delavcev

Glede razmer v Evropi SE v poročilu izraža tudi zaskrbljenost zaradi poročil o digitalnem nadzoru novinarjev prek vohunske programske opreme, nadnacionalnega zatiranja novinarjev, zakonov o tujih agentih ter negotovih delovnih pogojev medijskih delavcev v mnogih državah.

Dodali so, da so partnerji platforme lani objavili 344 opozoril o resnih grožnjah svobodi medijev, kar je kar 29 odstotkov več kot leta 2024, ko jih je bilo 266. Najpogosteje - v 90 primerih - so se opozorila nanašala na fizične napade in fizično ogrožanje varnosti novinarjev, kot so smrt treh ukrajinskih in francoskega novinarja v ruskih napadih z droni. V brutalnem napadu pa je bil ubit turški svobodni novinar Hakan Tosun.

V poročilu opozarjajo tudi na sistematično uporabo odvzema prostosti kot orodja za nadzor nad mediji. Konec 2025 je bilo po vsej Evropi v priporu 148 novinarjev, od tega 36 v Azerbajdžanu, 32 v Rusiji, 27 v Belorusiji, 26 v ruskih okupiranih območjih v Ukrajini in 24 v Turčiji.