Teden / Katoliška cerkev je vernike pozvala, naj se odpravijo na volišča

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je vernike v pismu pozval, naj se udeležijo volitev in glas oddajo »po vesti in v luči vrednot, ki izhajajo iz krščanskega razumevanja človeka«. Katoliška cerkev, je ob tem poudaril, »ne podpira izrecno nobene stranke«, ima pa »nalogo in dolžnost, da pri izbiri strank in kandidatov spomni na temeljna etična merila, ki morajo pri volitvah voditi kristjanovo presojo«. Pa vendar, ni katoliška cerkev, upoštevajoč njene trdne vezi s »pomladnimi strankami«, dala s tem jasnega znaka, komu izreka podporo na volitvah?

Nekoliko bolj neposreden je bil koprski škof Peter Štumpf v pismu duhovnikom, v katerem je zapisal, da je ljudi treba nagovoriti, naj se udeležijo volitev. Pri tem naj imajo nujno v mislih, »katere politične stranke zagovarjajo evangeljske vrednote in katere jim nasprotujejo«. Kristjani po njegovem namreč ne morejo podpirati strank, ki naj bi nasprotovale njihovi veri in katoliški cerkvi. »Tudi duhovnik lahko pove, katere stranke ne bo volil ter zakaj. To je del svobode govora in ponuja priložnost, da ljudem povemo, kaj vse je šlo v zadnjih letih narobe in zakaj se z veliko skrbjo oziramo v prihodnost.«

Iz Štumpfovega poziva ni prav težko razbrati, da so očitno nekatere politične stranke domnevno bolj v skladu z verskim naukom kot druge. Zato smo se na katoliško cerkev obrnili z vprašanjem, ali gre njegovo sporočilo razumeti kot poziv, naj verniki volijo katero od strank politične desnice. Iz tiskovnega urada SŠK so odgovorili, da je škof v pismu napisal tudi, da je vsakršno neposredno politično nagovarjanje neprimerno. »Torej ni nobene podlage za vaše vprašanje o nagovarjanju h glasovanju za to ali ono stranko.«

A Štumpf bi bil težko bolj jasen. V pismu se je med drugim obregnil ob to, da je sedanja vlada zmanjšala državno kritje prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem. Tu je sicer treba biti natančen. Tretja vlada Janeza Janše je v izteku mandata višino kritja prispevkov zvišala na 100 odstotkov, vlada Roberta Goloba pa je nadomestilo nato povrnila na 60 odstotkov, na stanje, kot je veljalo pred zategovanjem pasu po finančni krizi. Po podatkih kulturnega ministrstva je vlada lani verskim skupnostim v Sloveniji namenila okoli 2,85 milijona evrov. Razumljivo največji delež prav katoliški cerkvi (decembra je bilo verskih uslužbencev katoliške cerkve med upravičenci do državne pomoči 671 od 709), okoli 2,7 milijona. Takoj je treba dodati še podatek, da je država prav tako skrbnica sakralne kulturne dediščine, sedanja vlada pa je za njeno obnovo in varstvo v tem mandatu (od leta 2022) namenila skoraj 3,7 milijona evrov. Najmanj nenavadno je torej vlado obtoževati, da naj bi bila velika sovražnica katoliške cerkve.

Štumpf je še poudaril, da je vlada »z vso silo« poskušala »uvesti pravico do asistiranega samomora v našo zakonodajo«. Prav dogajanje, povezano z novembrskim referendumom na to temo, pa naj bi prineslo spoznanje, da se od duhovnikov pričakuje, da se kot pastirji oglasijo. »Kot duhovniki in oznanjevalci evangelija smo poklicani, da vestno in pogumno razsvetljujemo vest vernikov ter jim pomagamo sprejemati odgovorne odločitve v luči krščanskih vrednot.«

Ravno zaradi kampanje verskih (in tudi zdravniških) organizacij je na vrhovno sodišče romala pritožba, da je bilo v predreferendumski kampanji nepravilnosti preprosto toliko, da razumno odločanje ni bilo mogoče. Obravnava na to temo bo potekala prihodnji teden. Sodišče bi izid referenduma v skrajnem primeru lahko tudi razveljavilo.

A vrnimo se k pozivom iz katoliške cerkve. Mar slovenska desnica res zastopa vrednote, ki naj bi jim sledil vsak kristjan? Kaj točno naj bi potemtakem te vrednote bile – davčni odpustki za najbogatejše, nenehno strašenje z najrazličnejšimi družbenimi manjšinami? Bržkone si krščanski nauk prizadeva za nekaj drugega.