Teden / Katere tožbe so zastraševalne in katere ne

Prejšnji teden je začel veljati »zakon antiSLAPP« ali točneje zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe. Gre za zakon, namenjen preprečevanju tožb, ki jih vplivni in premožni vlagajo zoper kritične glasove v družbi, novinarje, medijske hiše, raziskovalce, žvižgače, aktiviste. Namen tovrstnih tožb je pravzaprav zloraba sodnih postopkov za zastraševanje, utišanje in preprečevanje javne razprave. Seveda pa je vprašanje, kdaj tožba res pomeni zlorabo prava za ustvarjanje pritiska in kdaj ne.

Zakon sicer ne omogoča varstva pred kazenskimi tožbami, ki so v Sloveniji najbolj priljubljene za zlorabo v takšne namene, kar kaže tudi primer portala Necenzurirano. Davčni svetovalec Rok Snežič je zoper novinarje portala doslej vložil 51 kazenskih tožb in tri odškodninske. So pa na ministrstvu za pravosodje v manjšem delu slišali opozorila stroke, novinarjev in civilne družbe in v prehodnih določbah zapisali, da se do nadaljnjega vsaj domnevno najkonkretnejši ukrep – plačilo varščine – lahko uporablja tudi v kazenskih zadevah. Sodišče lahko tožniku naloži plačilo primerno visoke varščine, če toženec dokaže verjetnost, da gre za zlonamerno tožbo.

Novinar portala Necenzurirano Primož Cirman je prejšnji četrtek v Studiu ob 17h na Radiu Slovenija pojasnil, da je portal doslej zmagal v vseh zaključenih, torej 43 postopkih, osem pa jih je še odprtih: »Pri čemer je težava, da sodnih stroškov ne moremo uveljavljati in dobiti povrnjenih, saj gospod, ki nas toži, nima premoženja, čeprav se vozi z maseratijem in gradi milijonsko vilo.« Skupaj se je doslej nabralo okoli 25 tisoč evrov stroškov, od Snežiča pa ne morejo zahtevati, da jim jih povrne. Če bi se to zgodilo zdaj, bi sodišča v teh zadevah lahko določila varščino in bi ta sredstva vsaj deloma dobili povrnjena.

Pa je takšna zastraševalna tožba tudi tožba ministrice za kulturo Aste Vrečko zoper tednik Demokracija, kot trdijo njegovi novinarji in njihovo Združenje novinarjev in publicistov? Ministrica je tožbo vložila, še preden je zakon začel veljati, tudi sicer pa lahko domnevamo, da bi sodišče tožbo dopustilo. Vložila jo je zaradi naslovnice Demokracije, na kateri koordinatorja Levice Asto Vrečko in Luko Mesca vizualno in verbalno povezujejo s spolnimi zlorabami in trgovino z ljudmi, na čelu katere je bil nekoč v ZDA Jeffrey Epstein.

V Združenju novinarjev in publicistov so prepričani, da bi bila kakršnakoli obsodba v tej zadevi potem razveljavljena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, in se pri tem opirajo na zadevo Grims proti Mladini. A eno je primerjati ksenofobnega politika, ki družino izkorišča za nabiranje političnih točk, z nekim drugim takšnim politikom, ki je počel podobno. Nekaj drugega pa neutemeljeno povezovati politika s spolnimi zlorabami. Za ostre in žaljive besede o politiku mora medij imeti podlago v dejstvih. To, da je Mladini uspelo pred evropskim sodiščem že v drugo obraniti svobodo govora, nikakor ne pomeni, da je ta neomejena.