Dva leva / Vlado Miheljak: Nebo nad Slovenijo

Včerajšnji napad Ruske federacije nad Ukrajino je šokantno dejanje, v nasprotju z listino organizacij Združenih narodov in mednarodnim pravom.«

Anže Logar: »Tu se bom pridružil mnenju zunanje ministrice, ki pravi, da je samo mednarodno sodišče tisto, ki odloči o tem, ali je šlo za genocid.«

Kdor se je v nedeljo sprehajal po Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju, kjer so na panojih razstavljeni gledališki plakati ob sedemdesetletnici delovanja Mladinskega gledališča, je opazil, kako z drevesa visi na vrv obešen torzo s krili. Gre za umetniško ali politično intervencijo? Menda za prvo, a sezona političnih obešanj in obglavljanj je sprožila asociacije. Kot sta jih tudi pasji in golobji kadaver, obešena na plakatih Svobode. No, prodesničarski »aktivizem« je v tem času vsekakor intenzivnejši in frekventnejši, čeprav se primitivci tako ali drugače identificirajo z vsemi politiki. Tudi poluradni umetniški direktor desne agitacije Štrancar prek omrežja X Golobu sporoča: »Antislovenec, ki je uzakonil krajo davkoplačevalskega denarja in laž pretvoril v vrlino. Podobnega so, ko je Italijo uničil, z njegovo konkubino leta 1945 v Milanu na bencinskem servisu obesili z glavo navzdol.« Seveda so vsi ti odzivi ljudi, ki popravljajo podobo doma in sveta, skrajno elementarni in primitivni. A ne določajo ti osebki politične kulture, pač pa stanje politične kulture oblikuje njih.

Zato se je smiselno ukvarjati predvsem s politiko, ki takšno vzdušje definira. Dve soočenji na ravni all star sta dovolj jasno izrisali mentalno stanje in vrednost delnic posameznih političnih akterjev dva tedna pred volitvami. Najprej soočenje na javni RTV (5. 3. 2026) o zunanji politiki, potem še soočenje težkokategornikov na POP TV (9. 3. 2026). Na soočenju na nacionalki sta izstopala, vsak na svoj način, dva marginalca. In po anketah marginalni Prebilič je bil absolutni zmagovalec runde. Suveren, ekspliciten. Zato lahko samo obžaluje, da so ga prejšnje slabe odločitve pripeljale v situacijo, ko ostaja odprto, ali bo sploh presegel prag vstopa v parlament. Na neki perverzen način pa je navdušil in spravljal gledalce v dobro voljo tudi diplomat Kajzer, predstavnik stranke SDS, saj je komaj dojemljivo, kakšnega diletanta delegira favorizirana stranka v razpravo o zunanji politiki. Če pa pomislimo, da takšni nesposobni in neartikulirani ljudje predstavljajo Slovenijo v tujini, smo lahko zgroženi in zaskrbljeni. Namreč, ekscelenca Kajzer ni bil sposoben oblikovati enega konsistentnega stavka ob najbolj rutinskih zunanjepolitičnih vprašanjih. Res cesarsko razkošna nekompetentnost!

V rundi na POP TV pa je izstopal Luka Mesec, ki je debato spretno zapeljal v paradoksalno situacijo, v kateri so vsi po vrsti stresali ideološke puhlice, kar sicer pripisujejo levici in Levici; vsi razen samega Mesca, ki je bil empirično eksakten, pravzaprav profesorsko suveren pred nevednimi konkurenti.

No, posebne pozornosti pa je bil vsekakor na soočenjih vreden Anže Logar, ki je dokončno potrdil, da gre za poskus zgodovinskega predvolilnega natega. Kakorkoli se trudi predstaviti sebe kot avtonomnega, zmernega in dialoškega politika, mu je spet udarila na plano morda za trenutek pozabljena arogantna drža v formatu Janševih zvestih gardistov, ki jo je Logar razkošno demonstriral celotno politično kariero (25 let član SDS!). Pač: v Gazi ni genocida; v Ukrajini Rusija grobo krši mednarodno pravo; v Venezueli in Iranu Združene države pa ne, ker se Mednarodno kazensko sodišče o tem (še) ni izreklo. No, če je kdo morda pozabil, kakšna je njegova resnična natura, naj pregleda posnetke o arogantnem zunanjem ministru Logarju na skupni seji odbora za zunanjo politiko in odbora za kulturo (14. 4. 2020), na kateri so obravnavali depešo kot odziv vlade na kritično poročilo sveta Evrope (komisarke za človekove pravice Dunje Mijatović) o položaju medijev v času Janševe vladavine. Tam je pokazal ves razkošen talent in arzenal arogantnosti in verbalne agresivnosti. Še Janša mu v tem grobem slogu ne seže do kolen. In morda je Logarjev značaj še bolj razgalil zaplet ob obisku Trumpovega pitbula Pompea na Bledu (13. 8. 2020). Takrat so v protokolarni Vili Bled freske motivov NOB zakrili z nekakšno zaveso. Da je sprevrženost gostitelja srečanja, takratnega zunanjega ministra Logarja, res brezmejna, pove obroben paradoks, da je avtor cenzuriranih fresk njegov dedek Slavko Pengov.

No, kakorkoli. Leta 2004 je Janez Janša svojo volčjo naturo odel v jagnječji kožuh in uspelo mu je nategniti številne zmerne volivce. Leta 2026 zgodbe ne more ponoviti. A tokrat z nedolžnim blejanjem bacek Anže volivke in volivce mami v Janšev volčji objem.