Teden / Kaj pa ženske?

V ponedeljek so v Ženskem lobiju Slovenije predstavili analizo programov političnih strank z vidika enakosti spolov, pri tem pa opozorili, da bi bil lahko v naslednji sestavi državnega zbora delež žensk občutno manjši, kot je v sedanji. Analiza programov strank je pokazala, da jih lahko razdelimo v tri splošne skupine, je v imenu ženskega lobija pojasnila sociologinja Nika Černoga Mihelič. V prvi skupini so stranke, ki neenakost spolov razumejo kot strukturni problem, sem se uvrščajo Socialni demokrati, Gibanje Svoboda, Levica in Vesna ter stranka Mi, socialisti!. »Njihovi programi prinašajo najbolj dodelane ukrepe, ki bi prispevali k izboljšanju položaja žensk. Pirati pa imajo močen socialni program, vendar nikjer specifično ne omenjajo spola,« še ugotavlja Nika Černoga Mihelič.

V drugo skupino spadajo stranke, ki so do vprašanja enakosti spolov programsko nevtralne. V njej so se znašle stranke Demokrati Anžeta Logarja in Prerod Vladimirja Prebiliča, pa tudi Zaupanje Karla Erjavca in zavezništvo Stranke generacij in Zelenih Slovenije. »Te stranke vprašanja spola posebej ne omenjajo, reševanje družbenih izzivov pa podrejajo širšim sistemskim reformam in gospodarski rasti. Ker politike in ukrepi, ki so navidezno nevtralni, različno vplivajo na moške in ženske, neupoštevanje teh specifik pomeni morebiten spregled strukturnih ovir.«

V tretji skupini, ki jo sestavljajo stranka SDS, lista NSi, SLS in FOKUS ter stranki Resnica in SNS, pa se ženske izrecno umeščajo v tradicionalne spolne vloge, predvsem v sfero družine in demografije. »Te stranke so osredotočene na materialno krepitev tradicionalne družine z državnimi jamstvi za prvi dom, brezplačnimi vrtci in višjimi neto plačami zaradi nižjih davkov. Podpirajo konkurenco javnega in zasebnega sektorja, izboljšanje položaja žensk pa se pogosto veže le na demografske cilje,« razlaga Nika Černoga Mihelič.

Predsednica Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar je navedla, da na prihajajočih volitvah vse stranke presegajo zakonsko določeno 35-odstotno spolno kvoto, na večini list je od 40 do 45 odstotkov žensk (edini z razmerjem 50 : 50 so Pirati, ki pa imajo le 48 kandidatov), a ključno ni število žensk na listah, ampak to, ali nastopajo v izvoljivih okrajih. S tem ima največje težave SDS, zdaj je v njeni poslanski skupini le četrtina žensk. Glede na to, kam so bili postavljeni kandidati in kandidatke, se to razmerje ne more korenito spremeniti.

Najbolj spolno uravnotežena poslanska skupina v sedanjem sklicu je Svobodina, ima 20 poslank in 19 poslancev. Svoboda bo imela v novem mandatu manj poslanskih mest, to pa pomeni tudi manj žensk v državnem zboru. Pri manjših strankah so tovrstne napovedi manj zanesljive. Sonja Lokar je še povzela, da se nam po volitvah obeta državni zbor z manj ženskami, in ponovila zahtevo ženskega lobija: uvedbo sistema paritete, ki bi zagotovil enako zastopanost moških in žensk na vseh odločevalskih položajih tudi v državnem zboru.

V tem mandatu je predsednica državnega zbora ženska – Urška Klakočar Zupančič. To je prvič, odkar imamo demokracijo.