Teden / SDS serijsko zlorablja umetniška dela

Starejše generacije se še dobro spomnijo filma Moj ata, socialistični kulak. Leta 1987, v zadnjih izdihljajih Jugoslavije, je nastal po scenariju pisatelja Toneta Partljiča in v režiji Matjaža Klopčiča, spremlja pa družino Malek, ki se po drugi svetovni vojni na štajerskem podeželju tragikomično spoprijema s prehodom v novo politično ureditev. Partljič ni pisal le o sistemu, denimo o tem, kako je zasebna lastnina bogatih kmetov (kulakov) postala družbena, temveč tudi o malem človeku, o čakanju na očeta, ki se vrača iz vojne, ljubosumju, hčerini nosečnosti. Liki so s tem postali človeški, gledalci so jih radi navajali. Nekateri jih še vedno, že zaradi vzporednic z današnjimi časi.

Tudi citat, ki se je tik pred volitvami v državni zbor skupaj s podobo iz filma, na kateri sta silhueti Jožeta Maleka (Polde Bibič) in bratranca Vanča (Ivo Ban), znašel v oglasih stranke SDS, je eden prepoznavnejših. Govori o »norosti Informbiroja na vasi«, kot je Partljič pred leti dejal za Mladino, o tem, kako so po sporu s sovjetskim Informbirojem v vsakem človeku videli kolaboranta: »Lahko te zaprejo za eno napačno besedo, en kos mesa ...«

A SDS je navedek na jumbo plakatu opremila s pripisom »V Svobodi nikoli ne veš ...«. Film je torej zlorabila za obračun z največjo vladno stranko in hkrati za izraz solidarnosti z Aleksandrom Repićem - Picijem (na dnu plakata je napis #nismofejk, on pa ima na omrežju X uporabniško ime @nisemfejk), ki mu Svoboda očita vpletenost v kibernetski napad na njena družbena omrežja.

Napis v oglasu SDS je manipulacija, neresnica. Ne gre pa le za laž, temveč tudi za krajo, saj SDS za uporabo citata in podobe iz filma ni pridobila ustreznih dovoljenj. Spet smo priča enaki zgodbi: SDS umetnike blati in ponižuje, obenem pa si njihova dela samovoljno prisvaja in jih umešča celo v oglase. Tako je brez dovoljenja na letakih, s katerimi je pozivala na referendum proti ureditvi pokojnin za najizjemnejše umetnike, natisnila nagrajeno umetniško delo Maje Smrekar. Enako je storila z ikonično apolitično fotografijo vrha Triglava iz obdobja osamosvojitve pokojnega Joca Žnidaršiča, ki jo je pri tem še prezrcalila in spremenila. Satelit SDS, društvo Nova smer, pa je brez dovoljenja uporabil znamenito Kofetarico Ivane Kobilce, pri čemer jo je še dodatno zlorabil, ker je skodelico kave na njej zamenjal z brzostrelko.

Ali res ni možnosti, da bi SDS pri tovrstnih dejanjih, s katerimi zlorablja umetnike, njihove dediče in umetniška dela ter neti sovraštvo, preganjali po uradni dolžnosti? Umetniki in dediči si morajo zdaj namreč pravico izboriti sami. Tone Partljič pravi, da se še ni odločil, ali bo vložil tožbo. Največje zadoščenje pa bo čutil, »če jih ne boste izvolili«. »Če kršijo moralo, zakone, kradejo stavke iz knjig že zdaj, kakšni bi šele bili, če bodo izvoljeni,« je zapisal v odzivu.