Janez Janša in deset božjih zapovedi

Te dni sem na internetu naletela na gospoda Janeza Janšo, ki trdi, da »vsa« evropska civilizacija temelji na desetih božjih zapovedih. Celo naštel je nekatere: »Ne ubijaj! Ne kradi! Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!« Ker tako poenostavljeno mislijo in trdijo mnogi, sem se odločila, da po svojih možnostih in znanju premislim, če je to res. Deset jih je, naj začnem pri prvi: »Veruj v enega boga!« Kolikor vem, ni v nobeni evropski ustavi zapisana ta zahteva in ni kaznivo, če ne verjameš. Sploh pa je nemogoče preverjati, kaj kdo misli in čuti. Torej ta zapoved ne spada med temelje naše civilizacije. Pa druga: »Ne skruni božjega imena!« Priznam, da mi je včasih žal, ko naletim na koga, ki preklinja boga, da to ni kaznivo. Že zaradi tega, ker maže lepoto jezika, bi zaslužil kazen. Kolikor vem, ni bil doslej nihče kaznovan zaradi take skrunitve. Tudi te zapovedi ni v prej navedenih temeljih. Tretja: »Posvečuj gospodov dan!« je še posebej zanimiva in skrivnostna, saj ni jasno, kaj pomeni posvečevati in kako to opraviti. Gospodov dan pa je bržkone nedelja, ko naj bi se vse dejavnosti ustavile, saj je Vsemogočni sedmi dan počival. Težko najdem trden dokaz, da je ta zapoved med pomembnimi gradniki civilizacije. Vsa tuzemska pa je četrta: »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!«

Prepričana sem, da spoštovanja ne moreš ukazati. Žal so tudi starši, ki ga ne zaslužijo. Sploh pa ni povezave z dolgoživostjo. Ta je odvisna od mnogih drugih dejavnikov. Tudi obljuba, da ti bo dobro na zemlji, močno diši po obljubah predvolilnih kandidatov in nima nobene stvarne osnove. Res je, da so na boljšem potomci spoštovanja vrednih staršev, a to je skoraj vse. Tudi ta gradnik ni trden. Pa smo pri peti: »Ne ubijaj!« Ta pa je pomembna zapoved in je vpeta v vse evropske pravne sisteme. Zanjo lahko trdimo, da je pomemben temelj civilizacije. A kakšen temelj? Verjetno nobena zapoved ni tako usodno zlorabljena. Ubijalo se je in se ubija z različnimi utemeljitvami. Že vsa orožarska industrija je v nasprotju s to zapovedjo, saj je orožje namenjeno ubijanju. Kako goreče se nekateri zavzemajo za prepoved splava, češ da je to umor, a hinavsko molčijo, ko se na primer v Gazi ubija neštete že rojene otroke. Kako prav bi bilo, če bi bila upoštevana, a žal ni tako. Torej je zgolj papirnat temelj. Posebej zanimiva je šesta: »Ne nečistuj!« Ta posega v človeško intimnost. Gre zlasti za človekovo spolnost in predvsem za odnos med spoloma. Po njej je edino pravo razmerje, ko gre za zvezo med moškim in žensko, ki mora biti potrjeno z določenim ritualom. Vse drugo je nečisto. Vem za moškega, ki ima štiri otroke z dvema različnima ženskama. Dva sta bila spočeta v nečistem odnosu, druga dva pa v blagoslovljenem zakonu.

Prepričana sem, da so očetu vsi štirje enako pomembni. Mislim, da je ta zapoved zelo neživljenjska in jo je težko šteti med pomembne temelje, saj je spolnosti težko ukazovati. Posebno pozornost zasluži sedma: »Ne kradi!« To zapoved lahko uvrstimo med temelje civilizacije, saj se sodišča ukvarjajo s kršitelji. Vendar sem v dvomih, kam spada prilaščanje. Pred leti sem prebrala vse tri knjige o prodaji orožja. Po njih si je poznani z ministrstva za obrambo prilastil skoraj ves denar od te prodaje. Pa sem bila v dvomih, kam spada prilastitev, za katero vedo mnogi? Po mojem je to še vedno kraja in prisvojitelj še vedno navaden tat. Tako zgolj osmo »Ne pričaj po krivem!« lahko uvrstimo med pomembne urejevalce skupnega življenja. Skoraj nespremenjena je prišla v naš čas. Še vedno je kaznivo, če kdo pod prisego zavestno laže. Deveta: »Ne želi svojega bližnjega žene!« in deseta: »Ne želi svojega bližnjega blaga!« sta povsem brez vsake moči. Nastajata v možganih in neškodljivo za skupnost ostajata v njih, prej kot kazen in manj kot greh. Vsekakor pa z željami ne moreš ničesar utemeljevati. Tudi teh dveh ne moremo šteti med bistvene zapovedi. Skratka. Pravilna bi bila trditev: Naša civilizacija, kakršna že je, »deloma« temelji tudi na nekaterih od desetih božjih zapovedih.