Kolumna / Janko Lorenci: Zarota

Dva tedna pred volitvami je Janša udaril s svojim tradicionalnim in najmočnejšim orožjem – zastrupljanjem in beganjem javnosti. Na družbenih omrežjih – nato pa še v klasičnih medijih – so se začeli vrstiti posnetki posameznikov, deloma povezanih s sedanjo oblastjo. Operacija je stekla.

Godlja resnic, polresnic, ponaredkov in laži na posnetkih hoče vso levo sredino prikazati kot koruptno, jo zagnusiti volivcem in jo – nizka volilna udeležba koristi SDS – 22. marca prikovati na kavč. Operacija je tekla nemoteno in puščala sled na psihi volivcev. Hkrati je vsebinsko problematiko potisnila globoko v ozadje. Naročnik si je lahko mel roke.

Potem je udarilo znova: Inštitut 8. marec in Mladina sta razkrila, da so posnetki izdelek izraelske zasebne obveščevalne agencije, da so njeni člani večkrat obiskali Slovenijo in se srečali z Janšo. Da prav on tiči za posnetki, se je domnevalo že pred tem, a povezava s razvpitim Black Cubom je dala zadevi drugo razsežnost in pozornost s posnetkov preselila na njihovega naročnika, Janeza Janšo.

Janšo? Tu je vrsta indicev, ki delce mozaika zlaga v zgovorno celoto. Prvič, Janša ima za tako operacijo jasen motiv. Drugič, diskreditiranje je njegov značilni modus operandi; njegova kariera je eno samo stopnjevanje diskreditacij posameznikov, ustanov, ureditve (napoved druge republike). Tretjič, Black Cube je bil dokazano nekajkrat pri nas, posnetki pa so narejeni po enakem vzorcu kot tisti, ki so jih agenti pred volitvami izdelali za Orbána, da bi očrnil politične nasprotnike. Četrtič, Janša se dobro razume z Izraelom, lani je bil spet tam, Logar kot njegov zunanji minister je z Izraelom sklenil sporazum o kibernetskem sodelovanju. Je tudi skrajni desničar, ki ga, enako kot brate po Evropi, favorizirata oba, Trump in Netanjahu, živo zainteresiran za Golobov padec.

Povzemimo: tak interes za tako operacijo, tak makiavelizem, tako zarotniško pamet in načrtovanje, tak denar in take zveze navzven premoreta na našem političnem odru le SDS in njen vodja.

Zdaj pa k vprašanju, kaj je hujše: vsebina posnetkov (domnevna koruptnost oblasti) ali Janševa naročniška vloga. Pri posnetkih je pomembno dvoje. Nobenih konkretnih grehov oblasti ne navajajo, predvsem pa gre pri njih za posameznike, večinoma že odslovljene ali z namišljenim vplivom, še zdaleč pa ne za celoto, se pravi za Golobovo koalicijo, primarno tarčo posnetkov. Na drugi strani pa imamo dobro naoljen stroj, ki si je to operacijo zamislil, načrtoval in plačal kupljive tuje agente, da so bedni Pipanovi et consortes nastavili past, pogovore protizakonito posneli, spravili posnetke na varno, čakali, potem pa jih na povelje iz Slovenije tik pred volitvami, da njihove pristnosti na hitro ni mogoče preveriti, poslali v obtok.

Kakorkoli obračamo – naročnik je lahko samo eden, tisto, kar počne, pa je brezobzirno spodkopavanje države in družbe. Večina volivcev gotovo nasprotuje temu, da bi jih kdorkoli na skrivaj snemal, obdeloval z umetno inteligenco, izsiljeval in nadzoroval. Večina najbrž vidi v operaciji večje zlo kot v posnetkih, ki nakazujejo hude anomalije, a se zanje niti ne ve, koliko je v njih resnice in koliko so pristni. Večina tudi zavrača tuje poseganje v naše notranje zadeve, pri čemer pada v oči, da Janša simpatizira ali sodeluje s politiki, kot so Netanjahu, Trump, Orbán, vodje držav, ki so za EU in Slovenijo prej sovražniki kot zavezniki.

Pod črto: operacija, ki jo je Janša sprožil, da bi volitve dobil, se obrača proti njemu.

In hkrati potrjuje, da so te volitve res prelomne. Za dve veliki stvari gre – za demokracijo in za to, kako bo živela večina državljanov. Oboje je povezano. Polna demokracija ni sama sebi namen – zagotavlja nam pravnost in svoboščine, predpostavlja pa tudi mrežo socialnih pravic in s tem večjo eksistenčno varnost večine. V demokraciji je ta mreža trdnejša, ker demokratična oblast bolj upošteva ljudstvo. V Sloveniji se je javno postopoma umikalo zasebnemu in s tem demokracijo praznilo. S tem je izginjal občutek varnosti, to pa je hranilo janšizem.

Golobova koalicija je to vsebinsko praznjenje demokracije ustavila in ga prvič po osamosvojitvi nekoliko zasukala v nasprotno smer. To kažejo premiki v javnem zdravstvu, pri stanovanjih, skrbi za stare, pokojninski reformi. To ni revolucionaren zasuk, a dolgoletni privatizerski trend je naposled ustavljen. To je največji dosežek sedanje koalicije, Golob pa se je pokazal kot učinkovit krizni menedžer (poplave, energetska stiska, požar na Krasu, evakuacija državljanov). In ne pozabimo na blagodejno normalnost po histeriji Janševega tretjega mandata.

Zato je dobro, da Golobova koalicija dobi še en mandat. Kaže ji kar dobro; za to delajo njeni dosežki in spomini na Janšev zadnji mandat. Sčasoma so postali megleni, zdaj pa jih je osvežila neverjetna predvolilna manipulacija. Če bo njen naročnik znova postal oblast, bodo ta nacionalna sabotaža, zarota, nasprotje patriotizma ostali v temi, njeni vzorci pa bodo postali način delovanja in utripanja te države. Skratka, drugo republiko bomo dobili.