Ekonomija / Dr. Bogomir Kovač: Nafta kot orožje
Trump in Netanjahu ne bereta Shakespeara
Ameriški in izraelski napad na Iran 28. 2. 2026 pomeni podobno kot ruska invazija na Ukrajino pred štirimi leti začetek globalne energetske krize. V obeh primerih vojaške operacije sprožajo dramatične dvige cen surove nafte. Koncentracija energetskih virov na obeh straneh Perzijskega zaliva in hormuški prometni koridor sta osrednji strateški težavi. Problem iranske vojne niso zgolj cene, temveč fizični izpad ponudbe energentov in drugih strateških surovin. Njihovo pomanjkanje lahko v nekaj mesecih vojne povzroči usodno stagflacijo in krizo svetovnega gospodarstva. Globalna bitka za naftne vire in interese tudi tokrat odpira kočljiva razmerja regionalnih in globalnih sil, zlasti med Izraelom in Iranom, pa tudi ZDA in Kitajsko. EU je tudi v tej krizi spet najbolj prizadet strateški globalni igralec. Slovenija lahko rešuje svoj energetski položaj zgolj v okviru EU. Ključ za rešitev končanja vojne in umiritve naftnih trgov drži v rokah Iran in ne ZDA.
