Knjiga / Werner Herzog: Vsak zase in Bog proti vsem 

+ + + + +

Kultnemu nemškemu režiserju je uspelo to, kar ni še nobenemu izmed filmskih velikanov: knjige, ki jih piše, so kdaj celo boljše od filmov, ki jih je posnel.

Najnovejši slovenski literarni prevod prinaša njegovo avtobiografijo. V njej brez zadrege razgalja travme, padce, pobalinstva in polome. Kot v filmih se tudi tu izmakne splošnim vzorcem morale. Začne z rojstvom, ko nacistične vojske še zmagujejo v Afriki in pred Stalingradom, a omeni tudi svoje spočetje v zadnjih dneh očetovega vojaškega dopusta, pri čemer pridoda še kasnejše materino razkritje, da je oče prvi del dopusta preživel pri ljubici. V letih po vojni so živeli v tako hudi revščini, da v prostodušnih igrah na prostem sploh ni opazil, da je bil reven, ni pa pozabil lika matere, ki se je, čeprav je bila doktorica znanosti, udinjala kot snažilka, tudi pri ženi ameriškega oficirja, ta pa ji je ostanke hrane servirala v posodo za psa. Torej trdi družinski travmi, vendar ju ne posvoji, ampak nanju pogleda od zunaj ter biva kot vitalist, ki ga prevzemajo lastna dejanja, najsi bodo lopovščine v ulični bandi in toče udarcev ter zlomi okončin, najsi bo njegova manična radovednost, občasna studioznost in samohodstvo v svet filma ali pa iskanje tem filmov, ki jih je posnel, pa tudi onih, ki jih je med snemanjem opustil. Njegova posebnost je način, kako gleda in se orientira. Nekoč je iskal stanovanje nevrologa Sacksa, jasno, brez kakšnega garmina, celo brez znane hišne številke. Sprehajal se je torej po ulici in zrl v stanovanja, dokler ni zagledal človeka, ki je bral knjigo. Najraje je srečaval in filmal ljudi, ki so bili zunaj svojih kategorij: med drugimi se je ogrel za brutalnega boksarja Tysona, ki pa se je po koncu kariere vrgel v manični študij in v newyorški knjižnici osupnil publiko 650 intelektualcev, ko jim je predaval o Pipinu Malem in začetkih moderne Evrope. Mož, ki ga fascinira življenje zunaj vseh okvirjev.