Prvi teden / Zakaj na volitve?

Francoska dramatičarka in aktivistka Olympe de Gouges, ki je med drugim nasprotovala suženjstvu in smrtni kazni, je leta 1791, po začetku francoske revolucije in nastanku francoske ustave, napisala slavno Deklaracijo o pravicah ženske in državljanke. V ustavi, ki je vpeljevala volilno pravico, niso bile omenjene državljanske pravice žensk – v dokumentu ni bilo ničesar o enakopravnosti v zakonu, o pravici do skrbništva nad otroki in lastnino, niti ni bilo ničesar o volilni pravici žensk. Ta je bila dana samo moškim. Olympe de Gouges se je zato odločila spisati po njenem mnenju »manjkajoči« del ustave.

V svojem besedilu je zahtevala, da ženske postanejo enake moškim. Kot je zapisala v šestem členu deklaracije, bi moral biti zakon izraz splošne volje, pri njegovem oblikovanju pa bi morali sodelovati ne zgolj državljani, temveč tudi državljanke. To je pomenilo, da bi morale ženske imeti pravico do politične participacije. Ženske v Franciji so se volitev prvič lahko udeležile šele 150 let kasneje.

Zakaj takšen uvod? Splošna deklaracija človekovih pravic določa, da ima vsak pravico sodelovati pri upravljanju svoje države. V demokratičnem svetu se to zdi nekaj samoumevnega, tudi v Sloveniji je tako. Volilna udeležba na državnozborskih volitvah se praviloma zmanjšuje: najvišja je bila leta 1992, ko se je volitev udeležilo skoraj 86 odstotkov volilnih upravičencev, najnižja pa leta 2014, ko se jih je udeležilo slabih 52 odstotkov. Udeležba je spet narasla na zadnjih volitvah, leta 2022, ko se je glasovanja udeležilo skoraj 71 odstotkov upravičencev, seveda pod vplivom dvoletne strahovlade Janeza Janše in zaradi takratne izjemne mobilizacije napredne civilne družbe.

V SDS se zavedajo, da bi bila visoka volilna udeležba zanje lahko pogubna. Zato se v stranki na vse pretege trudijo, da bi jo preprečili, naj bo to s prisluhi ali strašenjem o nezakonitosti predčasnega glasovanja. Na vse pretege se trudijo, da bi ljudi odvrnili od volitev, želijo si, da bi jih premamilo malodušje. Kot je v knjigi O tiraniji (2017) zapisal ameriški zgodovinar dr. Timothy Snyder, strokovnjak za razvoj totalitarizmov, tirani potrebujejo volivce, ki se bodo udobno zabubili v naslanjač in čustva razblinjali pred zaslonom. Samo tako lahko tirani zmagujejo. Prepuščanje malodušju lahko pomeni smrt demokracije.

To tveganje je danes toliko bolj zlovešče: ko svetu vladajo silaki, ko se svetovni red ruši, ko se resnica razkraja v poplavi manipulacij, ko algoritmi nagrajujejo jezo namesto razmisleka, ko politika strahu zmaguje namesto argumentov, ko se brezvoljnost tiho naseljuje med ljudi ... Podobno se dogaja drugod, na drugi strani Atlantskega oceana in v Evropi, kjer se krepi skrajna desnica. V teh trenutkih se je treba spet zanesti na pogumne ljudi, kakršni so bili Olympe de Gouges in številni drugi, da bodo svoja telesa in glas zastavili za demokracijo.

Prav v ta namen je nastala civilna pobuda Na volitve, v kateri je zbranih več civilnodružbenih organizacij, med njimi Glas ljudstva, Pravna mreža za varstvo demokracije in Inštitut 8. marec, ki ravno danes, ob izidu te številke Mladine, na ljubljanskem Trgu republike ob 17. uri pripravlja shod pred volitvami. Udeležba na shodu, ki svari pred sovraštvom, strahom in apatijo, je pomembno dejanje. Samo skupnost je tisto sidro, ki lahko Slovenijo ohrani kot otok svobode sredi zmeraj bolj razburkanega političnega oceana. Naslednje dejanje je udeležba na nedeljskih volitvah.

Te so morda najpomembnejše v demokratični zgodovini Slovenije.