Teden / 8 dni

Kriminalne družbe, pa to

Državni zbor je potrdil končno poročilo parlamentarne komisije, ki je preiskovala sume nezakonitega financiranja strank in ugotovila sistem obvodnega financiranja SDS in NSi v času prejšnje vlade Janeza Janše. Vodja komisije Tamara Vonta iz Gibanja Svoboda je opozorila, da poročilo na 500 straneh izkazuje, da so bila javna sredstva in državni organi uporabljeni za financiranje političnih projektov in da je obstajal organiziran sistem, ki je javni denar preusmerjal v strankarske medije in politične strukture. Eden od dokazov je pogodba s Telekomom Slovenije, na podlagi katere se je v treh letih v sistem financiranja medijev pod nadzorom SDS steklo okrog dva milijona evrov. V primeru NSi pa je komisija ugotovila obvodno financiranje podjetij, ki so bila hkrati med največjimi prejemniki javnih sredstev ministrstev pod vplivom NSi, prek Inštituta Janeza Evangelista Kreka.

Luknja za pol generacije

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarja, da so mesečni izdatki za dolgotrajno oskrbo presegli finančni načrt za 12,2 milijona evrov, in to kljub temu, da sam sistem dolgotrajne oskrbe zaradi preobremenjenosti vstopnih točk in kadrovskih težav na strani izvajalcev sploh še ni v polnosti zaživel. Po projekcijah ZZZS bi lahko do konca leta načrt presegli za 120 milijonov evrov. Z ministrstva so pojasnili: »Pri zavodih, kjer so največja odstopanja, bomo zahtevali konkretna pojasnila, zakaj je do takšnih razlik prišlo. Možno pa je tudi, da je nov sistem dolgotrajne oskrbe razkril nekaj, na kar smo že dlje časa opozarjali – da prejšnji sistem ni bil ustrezen niti za stanovalce niti za izvajalce. S terena namreč prihajajo informacije, da nekateri uporabniki niso bili ustrezno kategorizirani zaradi višine plačila, saj tega ne bi zmogli plačati, izvajalcem pa bi tako nastajale večje terjatve.«

Zagotovljeno zagotovilo?

Začel je veljati zakon o Skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni. Gre za namenski sklad, ki ga bo upravljal ZZZS, namenjen pa bo kritju stroškov zdravljenja redkih bolezni, za katere pri nas ni enako učinkovitega zdravila oziroma terapije kot v tujini. Zakon vzpostavlja nov mehanizem financiranja redkih bolezni in s tem povezanega uvoza zdravil. Upravičenci so državljani Slovenije, ki imajo sklenjeno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji in imajo redko bolezen. Za letos ima ZZZS za delovanje sklada rezerviranih osem milijonov evrov, če pa to ne bi bilo dovolj, vodja področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje Klemen Ganziti zagotavlja ali pač predvideva – težko je presoditi: »Po našem razumevanju je proračunska varovalka odprtega tipa, kar pomeni, da mora proračun zagotoviti razliko, ki zmanjka.«

Še dobro, da je dež

Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije je začel opozorilno stavko, ki bo trajala do nedelje zjutraj. Zdi se, da je stavka tempirana na volitve, da bolj ne bi mogla biti, vendar v sindikatu opozarjajo, da gre v resnici za dolgotrajno kalvarijo. Poklicni gasilci, ki se z obrambnim ministrstvom že več let pogajajo o normativnem delu kolektivne pogodbe, so lani jeseni verjeli, da so se že vse dogovorili, a se pogajanja še kar niso končala, med drugim tudi zato, ker naj bi vladna stran v sklopu pogajanj o normativnem delu kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva predlagala ponovno odpiranje členov, o katerih so se že uskladili. Pred gasilci je stavko sprožil tudi Policijski sindikat Slovenije, ki vladi očita zavlačevanje in nerazumevanje svojega dela in odgovornosti, kar naj bi se kazalo v kadrovskem pomanjkanju v policiji in prenizkem vrednotenju dela. Kmetijske organizacije pa so očitno zamudile pravi trenutek za predvolilno pritiskanje na vlado in so izrazile predvsem razočaranje nad odnosom kmetijskega ministrstva, ker je odpovedalo načrtovani sestanek, na katerem bi morali nadaljevati pogovore o protestnih zahtevah.

Do nadaljnjega …

Okrožno sodišče v Novem mestu je Samireju Šiljiću, obtoženemu napada na Aleša Šutarja, v katerem je ta tragično preminil, podaljšalo pripor, in sicer do nadaljnjega. To v praksi pomeni, da bo sodišče najmanj vsake tri mesece po uradni dolžnosti preverjalo, ali še obstajajo razlogi za pripor. Več prič je namreč potrdilo, da je bil on ta, ki je zadal usodne udarce Šutarju. Tožilstvo ga v obtožnici bremeni povzročitve posebno hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt.

Na varnem

Ruska državljana Aleksej Moskaljev in njegova hčerka Maša, ki sta pred štirimi leti postala svetovno znana politična zapornika, sta končno prispela na varno. Sprejela ju je Francija in jima podelila humanitarna vizuma. Njun primer, ki priča o okrutnosti režima ruskega diktatorja Vladimirja Putina, sega v april 2022, ko je takrat komaj 12-letna Maša iz mesta Jefremov v zahodni ruski regiji Tula pri pouku likovne vzgoje narisala protivojno risbo s pripisoma »Slava Ukrajini« in »Ne vojni«. Oblasti so njenega očeta Alekseja obsodile na dveletno zaporno kazen v kazenski koloniji zaradi omalovaževanja ruske vojske, Mašo pa poslale v sirotišnico. Po Aleksejevi izpustitvi »na prostost« in združitvi s hčerko so ju agenti tajne službe FSB še vedno nadzirali ter nadlegovali, oče in hčerka sta najprej pobegnila v Armenijo, od tam pa v Francijo, kjer bosta poskušala začeti novo življenje.