Teden / Janša napovedal, da spomenika v takšni obliki pod njegovim žezlom ne bo

Minevajo tri leta, odkar je prvi predsednik države Milan Kučan v govoru na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike – sredi burnih razprav ob ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila tretja vlada Janeza Janše – rekel, da si slovenska osamosvojitev vendarle zasluži spomenik. »To veliko državotvorno dejanje slovenskega naroda, ki ni primerljivo z ničimer prej v naši zgodovini, bi po 30 letih zaslužilo razmislek, da se mu častno oddolžimo z dostojnim simbolom,« je povedal takrat. »Spomenik slovenske osamosvojitve bi bil poklon našemu skupnemu dejanju, ki se ne bi moglo zgoditi kot dejanje enega dela Slovencev proti drugemu.« Za mesto spomenika je predlagal Trg republike v Ljubljani, na katerem so potekala številna osamosvojitvena dejanja, tudi dvig zastave mlade slovenske države.

Po precej dolgotrajnem postopku, izbiri primernega mesta (naposled so res izbrali Trg republike) in javnem razpisu je bila na začetku meseca predstavljena izbrana zasnova novega spomenika. Gre za projekt skupine Alena Ožbolta, sicer kiparja in profesorja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ter arhitektov Denisa Hitreca, Tadeja Urha, Tjaše Tahirović in Erike Sirotić, katerega osnovni element bi bilo morje svetlobnih točk, ki bi bile razporejene po trgu in bi simbolizirale gibanje množic med zgodovinsko pomembnimi javnimi zborovanji. V času osamosvajanja in tudi kasneje.

Na predlagatelja smo se obrnili z vprašanjem, ali je z izbrano zasnovo zadovoljen. »Vesel sem, da je dogodek, ki je bil rezultat enkratne poenotenosti slovenskega ljudstva s svojo državo, z idejo o njeni samostojnosti, zdaj dobil tudi otipljivo spomeniško obliko,« je dejal Kučan. »Zamisel o likovnem zapisu v tlaku osrednjega slovenskega trga kot prispodobi živahnih korakov in vznesenega pričakovanja ljudi, pravih junakov takratnega veličastnega dejanja razglasitve samostojne Slovenije, se mi zdi dopadljiva. Tudi zato, ker sledi sodobnim trendom monumentalistike v svetu.« Spomeniki v svetu namreč že lep čas niso zgolj velike gmote brona ali kamna – lahko so denimo tudi javne površine, kot so parki ali druga za državo in državljane pomembna infrastruktura. »Pomembno se mi zdi tudi, da odraža spoštljiv odnos do arhitekturne dediščine dr. Edvarda Ravnikarja, ki si je Trg republike zamislil kot odprt prostor. Na njem je bilo svetu sporočeno, da se je rodila slovenska država, da se je rodila kot republika, zato nosi tudi njeno ime.«

Likovna rešitev, ki jo je izbrala razpisna komisija, se mu sicer zdi »bolj pomnik kot spomenik«, je še dodal, »vsekakor pa ohranja to zgodovinskost«. Ob tem je izrazil upanje, »da nas bo ta v vsakdanjiku trga vedno znova spodbujal k delovanju za dobrobit naše skupnosti in da ga ne bo prekril kak nov, nezaželen politični dogodek«. Takšen dogodek bi bile lahko denimo tudi nedeljske volitve. Prvak opozicije Janez Janša je že napovedal, da spomenika v takšni obliki pod njegovim žezlom ne bo. Namesto tega bi spomenik raje postavil izraelski zasebni obveščevalni agenciji Black Cube.