V središču / Katera banka je najdražja?

Analitiki Banke Slovenije so primerjali cene treh storitev: košarice osnovnih bančnih storitev ter cene stanovanjskih in potrošniških kreditov. V košarico so zajete bančne storitve, ki odražajo plačilne navade reprezentativnega uporabnika slovenskih bank in hranilnic v enem letu, med drugim košarica zajema dvanajst mesečnih nadomestil za vodenje računa in 48 kreditnih plačil prek elektronske banke. In rezultat? Iz preglednice Banke Slovenije izhaja, da se letni strošek košarice pri dvanajstih zajetih bankah in hranilnicah giblje od 50,28 evra pri Intesa Sanpaolo do 97,68 evra pri Deželni banki Slovenije, v povprečju pa znaša 74,12 evra. A stroški treh bank, to so Intese Sanpaolo (50,28 evra), NLB (53,64 evra) in Gorenjska banka (94,08 evra), so v preglednici označeni z opombo, ki opozarja na pomembno dejstvo – namreč da navedene cene veljajo le za nove, ne pa tudi obstoječe uporabnike. Če tudi pri tej trojici upoštevamo stroške za obstoječe uporabnike, ki jih Banka Slovenije navaja v opombi, se celoten vrstni red v tabeli precej spremeni: Intesa Sanpaolo in NLB iz dveh »najcenejših« preideta med pet najdražjih bank (njuna stroška za obstoječe uporabnike sta namreč 94,8 oziroma 91,08 evra), Gorenjska banka pa ni več tretja najdražja, ampak kar najdražja s stroškom 100,56 evra. Najnižji strošek imajo tako zares vse tri hranilnice (od okrog 55 do 69 evrov), podpovprečnega, torej nižjega od 74,12 evra na leto, imata še Unicredit in Sparkasse, sledijo pa vse ostale banke, od Addiko bank (80,28 evra), BKS, NLB, Intese Sanpaolo, OTP banke, Deželne banke Slovenije do Gorenjske banke (100,56 evra).

Pri posojilih so analitiki Banke Slovenije upoštevali tako imenovano efektivno obrestno mero, EOM, ki najbolj celovito kaže strošek posojila, saj ob obrestih zajema vse stroške, tudi stroške odobritve, vodenja in zavarovanja kredita, in je izražena kot letni odstotek odobrenega kredita. Nižja ko je EOM, ugodnejši je kredit za potrošnika.

Pri Banki Slovenije so primerjalne izračune delali v spletnih kalkulatorjih bank 20. januarja letos, takrat so tudi od bank brez kalkulatorjev vzeli podatke, upoštevali pa so lastnosti posojil, dejansko odobrenih v letu 2025, med drugim za potrošniški kredit v višini 16.000 evrov z ročnostjo štiri leta in za stanovanjski kredit v višini 103.000 evrov z ročnostjo 17 let ter zavarovanjem s hipoteko. V Banki Slovenije izrecno opozarjajo, da je narejena primerjava pavšalna, saj da se pri dejanskem najemu kredita upoštevajo specifike vsake stranke. In kaj ta pokaže?

Primerjava izračunanih efektivnih obrestnih mer pri potrošniških kreditih je pokazala najnižjo mero pri Banki Sparkasse (5,61 odstotka) in najvišjo pri Hranilnici Lon (9,21 odstotka), razlika med njima, ki je 3,60 odstotne točke, pa pomeni razliko v stroških financiranja za približno 1090 evrov, navaja Banka Slovenije. Izračunana efektivna obrestna mera za potrošniški kredit je bila pri največji banki, NLB, 8,13 odstotka, s čimer je bila ta banka druga najdražja, takoj za hranilnico Lon.

Pri stanovanjskih kreditih se je najnižja efektivna obrestna mera pokazala pri Deželni banki Slovenije (2,95 odstotka) in najvišja pri Gorenjski banki (3,67 odstotka), razlika med obema znaša 0,72 odstotne točke, kar v stroških financiranja kredita pomeni skoraj 7000 evrov, navaja Banka Slovenije. Čeprav so torej pri stanovanjskih posojilih razlike v efektivnih obrestnih merah med bankami manjše kot pri potrošniških kreditih, zaradi višjih zneskov kreditov pomenijo višje razlike v stroških. Pri stanovanjskih posojilih je bila efektivna obrestna mera pri NLB 3,42 odstotka, kar je malo nad povprečjem vseh bank, ki znaša 3,38 odstotka.