V središču / Spet visoki dobički

Čeprav so gospodarski lobiji in kapitalu naklonjena politična desnica ob uzakonitvi božičnice novembra lani napovedovali skorajda zlom slovenskega gospodarstva, je najnovejša analiza Banke Slovenije zgovorna: okrepljeno zasebno trošenje ob uvedbi obvezne božičnice in zimskega dodatka za upokojence je bilo ob investicijskem ciklu države pomembno in pozitivno za rast gospodarstva v zadnjem četrtletju 2025. A kakšno je stanje zdaj? So stečaji res eksplodirali? In koliko podjetij uporablja krizno državno shemo za krajši delovni čas?

»V zadnjem četrtletju lani je medletna rast bruto domačega proizvoda dosegla 2,0 odstotka, k njej pa sta največ prispevali nadaljevanje investicijskega cikla države ter okrepljeno zasebno trošenje ob uvedbi obvezne božičnice in izplačilu zimskega dodatka za upokojence. Nasprotno je tuje povpraševanje ostalo šibko, z njim pa tudi izvoz in aktivnost predelovalnih dejavnosti,« navajajo analitiki Banke Slovenije v pred dnevi objavljeni analizi. Opozarjajo pa, da se z zaostritvijo vojne na Bližnjem vzhodu tveganja večajo tudi pri nas, tako za rast kot za zvišanje inflacije, kažejo pa se tudi nekateri znaki umirjanja potrošnje: »Realna rast vrednosti kartičnih plačil se je upočasnila.«

Stanje v gospodarstvu nikakor ni povsod enako. A več podjetij je zadnje tedne objavilo prve ocene poslovanja za lani, ki kažejo, da je bilo leto 2025 za mnoge še vedno nadpovprečno dobičkonosno, za nekatere celo zgodovinsko rekordno.

Nadpovprečne dobičke naprej beleži finančna industrija. Banke, ki so po davkoplačevalski sanaciji prešle večinoma v last tujcev, so lani skupaj izkazale 882 milijonov evrov čistega dobička. To je nekoliko manj kot v letih 2023 in 2024, ko se je dobiček bank stopnjeval zaradi ekscesnih obrestnih marž (draga posojila ob skoraj neobrestovanih vlogah) in obe leti dosegel milijardo evrov, kar je zgodovinski rekord. Kljub temu je lanski rezultat bančnega sistema še vedno močno nad dolgoletnim povprečjem pred letom 2023, ko je bil ta pod 500 milijonov evrov.

Zgodovinske rezultate pa so v letu 2025 dosegle zavarovalnice. Skupina Triglav je izkazala 137 milijonov evrov čistega dobička, kar je šest milijonov več kot predlani, Sava Re pa je predlanskega presegla kar za 30 odstotkov in dosegla 114 milijonov evrov. Vzrok? Tudi »odsotnosti večjih škodnih dogodkov«.

O rekordih poročajo tudi farmacevti. Novomeška skupina Krka, ki je konec leta 2025 zaposlovala 13.236 delavcev, od tega 5509 v tujini, je čisti dobiček lani povečala za 13 odstotkov na 401 milijon evrov, prvič je presegel dve milijardi evrov prihodkov. Rekord je beležila tudi skupina Salus, ena največjih dobaviteljic v zdravstvu pri nas: čisti dobiček je povečala za 30 odstotkov, ta je bil 17 milijonov evrov: »Rezultati so presegli vse načrte in pričakovanja.« Tudi skupina Telekom je lani čisti dobiček povečala za deset odstotkov, na 61 milijonov evrov, pristanišče Luka Koper pa za 35 odstotkov, na 81,5 milijona evrov. »S pretovorom 1.272.161 kontejnerskih enot smo postavili nov absolutni mejnik. Tudi na terminalu za avtomobile smo dosegli triodstotno rast s pretovorom 914.817 enot, predvsem na račun uvoza iz Kitajske.« Cinkarna Celje, ki več kot 90 odstotkov prihodkov ustvari z izvozom, je lani imela 19,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 3,5 milijona evrov manj kot leta 2024, a sedem več kot v 2023. »Upoštevajoč razvoj dogodkov v mednarodnem gospodarstvu, na trgu pigmenta titanovega dioksida in predvsem rezultatov konkurentov, ocenjujemo rezultat kot dober in nad načrti,« so pojasnili. Paradni produkt cinkarne, titanov dioksid, je bela snov, najmočnejši beli pigment, ki se uporablja v gradbenih materialih, barvah, lakih, lepilih, v proizvodnji papirja, plastike, keramike, farmaciji. Rezultate je javno razglasila tudi Kmetijska zadruga Trebnje-Krka, ki je po številu članov in prihodkov največja kmetijska zadruga pri nas. Prihodke je lani povečala za 15 odstotkov na 110 milijonov evrov in leto končala s pozitivno ničlo. »Uresničili smo večino ciljev,« je povzela STA.

A sočasno je vlada že v začetku decembra po usklajevanjih z GZS aktivirala shemo skrajšanega delovnega časa za podjetja, ki zaradi zunanjih okoliščin začasno ne morejo zagotavljati zadosti dela. Shema zajema deset panog, od proizvodnje oblačil, papirja, vozil, pohištva do kovinske industrije. Z ministrstva za delo Luke Mesca so nam potrdili, da je zdaj pomoč odobrena 32 delodajalcem za skupno 1640 delavcev, tudi družbi SIJ - Slovenska industrija jekla. Za prve zahtevke je bilo že izplačanih 10.051 evrov, za prve tri mesece pa je predvidenih 680.000 evrov za nadomestila plač in 12.500 evrov za usposabljanja. Čeprav shemo, ki jo je vlada nedavno podaljšala do 5. junija, podpira GZS, je bil vodilni skupine Iskra Klemen Šešok za Finance januarja kritičen: »Shema me jezi. Imamo premalo ljudi, sploh tu v Kranju smo zasuti z naročili. A ljudi ne moremo zaposliti, ker delavce zadržujejo tista podjetja, ki dela zanje nimajo, država pa tako stanje še sofinancira.«

Katastrofalnega stanja sicer ne kaže niti statistika stečajev. Po podatkih javne agencije Ajpes je bilo v zadnjih treh mesecih (november in december 2025 ter januar 2026) skupaj začetih 249 stečajev, v istem času leto prej pa 265.