Pamflet / Bernard Nežmah: Zakaj sploh z Golobom?

Po dveh anketnih polomih na lanskih referendumih je agenciji za merjenje javnega mnenja Mediani le uspelo rešiti imidž. V zadnji poizvedbi pred volitvami je napovedala, da Svoboda vodi pred SDS z manj kot odstotno točko, in ljudsko glasovanje ji je pritrdilo, enako s projektom vzporednih volitev, kjer je le za malenkost zgrešila finalni rezultat: Svoboda je dobila poslanca manj, SDS pa enega več. Je bila pa pomenljiva njena analiza volilnih odločitev pri različnih generacijah, saj je izpostavila, da je Golobova stranka dosegla daleč najboljši izkupiček pri upokojencih - 42 odstotkov.

Seveda ne po naključju, sredi februarja je ZPIZ izračunal, da bo letna uskladitev pokojnin 4,2 odstotka, nekaj dni kasneje pa je vlada lansirala še izredno uskladitev v višini skoraj 0,8 odstotkov. In glej čudo, vsak upokojenec je marca, v mesecu pred volitvami ugledal na svojem računu dodatek nekaj bankovcev. Materialno za njih ni bilo dileme: vlada je bila še posebej pozorna do njih. In ker je pred kamerami premier Robert Golob vseskozi pripovedoval, kako so poskrbeli za penzioniste, je prav on požel volilni uspeh. Genialen mozaik v njegovi predvolilni kampanji, sploh, ker ga ni stalo nič, saj je denar je vzel iz proračuna.

Zakaj pa so mu penzionisti odpustili fiasko dolgotrajne oskrbe, za katero plačujejo mesečni prispevek, tudi najbolj betežni, ki ne najdejo prostora v domovih starostnikov ali pa ostajajo doma in brezupno čakajo na odločbo, ki jim bi denarno pomagala pri stroških za neizbežne asistence?

Dominantni mediji o tej polomiji vlade pač niso poročali. No, par dni po volitvah je nacionalka na MMC objavila članek o zgrešeni reformi vlade in to ne skrito na x-strani, ampak kot prvo nacionalno vest pod povednim naslovom: Kaj se bo zgodilo z nasedlim projektom reforme dolgotrajne oskrbe? V njem sogovorniki nizajo osebne in denarne muke onemoglih, ki bodo čakali po leto na obravnavo, ki jim bo dodelila želeni status, in opozarjajo na zbirokratiziranost sistema in pomanjkanja kadra. Enostavno, vlada je uzakonila starostno oskrbo, ne da bi predvidela in zaposlila osebje, ki bi to izpeljalo v smiselnem roku.

A ta primer eklatantne neodgovornosti Goloba in njegove administracije ni bil tema ne soočenj ne podrobnih medijskih prikazov. Afera Black Cube je deževala cel teden kot uglašena medijska kampanja, na teve-ekranih so se vrtele premierove besede, kako skrbi za penzioniste z dodatno povišico, nevralgični problem betežnih seniorjev pa je ostal skrit pred očmi javnosti. Pač, minister Simon Maljevac ga je odpravil z besedami: Mi smo prvi, ki smo se lotili tega problema, imejte za nas razumevanje, saj izvedba potrebuje čas.

Ko je na črpalkah zmanjkovalo bencina, so bile naslovne časopisne in televizijske teme osrednjih medijev dnevno preplavljene s kritikami, zakaj se to pomanjkanje dogaja? Prvi mož vlade se je v hipu odzval in pokazal na grešnika - na Petrol, ki namenoma skriva gorivo in ga ne dobavlja bencinskim servisom. Naenkrat je cela dežela začela govoriti o zlohotnem naftnem podjetju. Golobu je uspelo kot že poprej pri dejstvu, da so se čakalne vrste za zdravniške specialistične preglede pod njegovim vladanjem krepko podaljšale. Takrat je razložil, da je to zaradi zdravnikov, ki umetno ustvarjajo vrste, da bi v popoldnevih v zasebnih ambulantah z operacijami mastno služili.

Na volitvah je doživela popolni krah Vesna, delno tudi njena sodružica Levica. Stranki, ki se ponašata s skrbjo za okolje - Levica je na volilnem plakatu celo zapisala zdravje ljudi in narave postavljamo pred kapital -, ostajata pri parolah, medtem ko se za okoljski kriminal ne zmenita. Najbolj očiten se dogaja pri gradnji drugega tira, od koder že od leta 2022 prihajajo dramatične vesti, kako graditelj s cementom uničuje reke in potoke. Ne le v medijih, tudi okoljski inšpektorat je v konkretni zadevi potrdil, da se je dogodilo onesnaženje Rižane. In epilog? - Inšpektor je pohvalil družbo 2TDK: Potem ko je ta nepravilnosti v roku odpravila in namestila objekt za čiščenje odpadne vode, ni več razlogov, da bi zoper njo vodili nadaljnje postopke. Logika Golob-Meščeve-Hanove vlade je torej opozarjanje uničevalcev narave, ne pa sankcioniranje. A reč se ni končala s tem primerom, fatalno usodo so doživeli letos potoki pri Dekanih, v katerih so izmerili kislost, kot da po strugi teče varikina! Ko kapital gradi železniški tir, mu je dovoljen pomor vseh živih vitij, ki domujejo v tekočih vodah.

Najbolj aktualno je kajpak sestavljanje nove vlade, ki je v medijih prikazovano kot aritmetika, kdo bi lahko bil minister, koga vse bo Golob povabil v vlado. Na volitvah je vladajoči trojček doživel odločni poraz z vsega 40 poslanci, medtem ko so jih do njega kritične stranke nabrale 48. Vprašanje torej ni: kdo bi se jim pridružil, ampak zakaj sploh? Ko bi denimo Resnica in Demokrati sodelovali v pretekli vladi, bi zdaj že ležali na smetišču političnih strank. Čemu bi se pridružili Golobovemu mandatarstvu, ko pa je v svojem mandatu sistematično devalviral svoje zaveznike? Zunanja ministrica iz vrst SD je pred volitvami najavila, da se bo vlada pridružila tožbi proti Izraelu v Haagu, potem pa se je osupla in krmežljava čudila, kako so Golobovi tožbo zavrnili; obledel in v molku se ji je pridružil tudi minister Mesec. V partnerskih odnosih je ja korektno, da svojim zaveznikom poveš vnaprej, kako boš odločil. Ne pa, da jih pustiš, da v javnosti nastopajo z agendo, za katero mislijo, da je skupna, potem jih pa ponižaš, ko odločiš drugače.

Nauk za Stevanovića in Logarja.