Teden / Nova pravoslavna cerkev v Ljubljani?

Trem pravoslavnim cerkvam v Sloveniji, ki so v Ljubljani, Mariboru in belokranjski vasi Miliči, se utegne pridružiti še četrta. Ljubljanski župan Zoran Janković je na nedavnem srečanju s pravoslavnim škofom in administratorjem zagrebško-ljubljanske metropolije Kirilom Bojovićem po poročanju metropolije »izrazil podporo pobudi za gradnjo novega pravoslavnega templja na Litijski cesti v Ljubljani«. Župan je, so zapisali, na srečanju 8. marca poudaril, da bo mesto podprlo postopek izdajanja potrebnih gradbenih dovoljenj.

Mateja T. Peer iz odseka za odnose z javnostmi Mestne občine Ljubljana je na dodatna vprašanja odgovorila skopo: »Res so bile izražene želje oziroma pobude predstavnikov Pravoslavne cerkve, ki pa so trenutno še v zelo zgodnji, idejni fazi. Natančna lokacija zaenkrat še ni določena, prav tako še niso bili začeti nobeni formalni postopki.«

A znanega je vendar nekaj več. Nova pravoslavna cerkev bi po informacijah metropolije stala na zemljišču ob Litijski cesti v Ljubljani, ki bi ga doniral Mladen Milanović - Kaja. To je znan podjetnik iz Mrkonjić Grada, mediji pa ga opisujejo kot »najbogatejšega tajkuna v Republiki Srbski« in kot »Dodikovega tajkuna«, čeprav je sam zanikal vezi z Miloradom Dodikom, ki je avgusta lani zaradi pravnomočne obsodbe izgubil mandat predsednika Republike Srbske.

Milanović je od marca 2016 formalni lastnik ljubljanskega mestnega gradbinca KPL, ki ga je prek svojega podjetja MG Mind iz Mrkonjić Grada kupil iz stečajne mase propadlega Cestnega podjetja Ljubljana. KPL zadnja leta ustvarja blizu 40 milijonov evrov prihodkov na leto, njegov pomembni finančni adut pa sta 20-letna koncesija za vzdrževanje občinskih cest na območju Mestne občine Ljubljana, ki se izteče ravno letos, in enaka koncesija v Domžalah, sklenjena do konca leta 2029. Milanović je pred dobrima dvema letoma kupil tudi nedokončani trgovski del ob ljubljanskem športnem parku Stožice, poleg tega načrtuje več nepremičninskih projektov – tudi na zemljiščih ob Litijski cesti v Ljubljani, kjer je bila nekoč vrtnarija TOZD Rast in za katera je bil lani sprejet občinski prostorski načrt.

Srbska pravoslavna cerkev je ena od 61 verskih skupnosti, vpisanih v uradni register, vpisana je bila že v prvi register iz leta 1976, sočasno kot katoliška cerkev in islamska skupnost. V popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnike pravoslavne veroizpovedi opredelilo skoraj 46 tisoč ljudi, malo manj kot za pripadnike islamske (47.488) in precej manj kot za pripadnike katoliške veroizpovedi (1.135.626).

In kdaj so gradili pravoslavne cerkve v Sloveniji? Cerkev v Miličih je bila sezidana v drugi polovici 19. stoletja in je vezana na uskoško etnično skupnost v Beli krajini, v desetletju pred drugo svetovno vojno pa so bile postavljene še tri: cerkev sv. Cirila in Metoda med Prešernovo in Tivolsko cesto v Ljubljani, cerkev sv. Lazarja na današnjem Trgu generala Maistra v Mariboru in cerkev sv. Save ob današnji Ljubljanski cesti v Celju. Cerkvi v Mariboru in Celju so med drugo vojno porušili Nemci, lani oktobra pa so v Mariboru posvetili novo pravoslavno cerkev, ki so jo uredili v zgradbi, kjer je bil nekdaj mestni vodovod.

Omenimo še, da je srbska pravoslavna cerkev pred novembrskim referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja podpisala skupno izjavo verskih skupnosti s pozivom h glasovanju proti zakonu. Poziv je bil uspešen, volivci so zakon na referendumu zavrnili.