Teden / Župan na kolesu

Največji zmagovalci francoskih lokalnih volitev so socialisti

Matic Gorenc
MLADINA, št. 12, 27. 3. 2026

Zmagovalec županskih volitev v Parizu, socialist Emmanuel Gregoire

Zmagovalec županskih volitev v Parizu, socialist Emmanuel Gregoire
© Profimedia

V nedeljo nismo imeli volitev le v Sloveniji, potekal je tudi drugi krog lokalnih volitev v Franciji, na njih pa so volivci odločali, kdo bo vodil večino francoskih mest. Levosredinski kandidati so bili uspešni pri ohranitvi oblasti v treh največjih mestih, Parizu, Lyonu in Marseillu. Analitiki so še posebej pozorno spremljali pariške volitve, kjer že 20 let vladajo levosredinski socialisti. V drugi krog se je namreč uvrstila Rachida Dati, članica desnosredinskih Republikancev, tudi ministrica za kulturo od leta 2024 do 2026 v vladah različnih Macronovih premierov.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Matic Gorenc
MLADINA, št. 12, 27. 3. 2026

Zmagovalec županskih volitev v Parizu, socialist Emmanuel Gregoire

Zmagovalec županskih volitev v Parizu, socialist Emmanuel Gregoire
© Profimedia

V nedeljo nismo imeli volitev le v Sloveniji, potekal je tudi drugi krog lokalnih volitev v Franciji, na njih pa so volivci odločali, kdo bo vodil večino francoskih mest. Levosredinski kandidati so bili uspešni pri ohranitvi oblasti v treh največjih mestih, Parizu, Lyonu in Marseillu. Analitiki so še posebej pozorno spremljali pariške volitve, kjer že 20 let vladajo levosredinski socialisti. V drugi krog se je namreč uvrstila Rachida Dati, članica desnosredinskih Republikancev, tudi ministrica za kulturo od leta 2024 do 2026 v vladah različnih Macronovih premierov.

A na koncu je vendarle z lepo razliko (50 odstotkov proti 41) pariški župan postal Emmanuel Gregoire, ki je na položaju nasledil strankarsko kolegico Anne Hidalgo. Ta je bila županja Pariza kar 12 let. Že s prvo potezo je nakazal smer svojega županovanja – po razglasitvi volilnih izidov v nedeljo zvečer se je usedel na eno izmed javnih koles in se odpeljal po mestu. S tem je jasno sporočil, da bo tudi on osredotočen na politike, ki zmanjšujejo avtocentrizem in promovirajo rabo kolesa kot prevoznega sredstva. Prav tako lahko pričakujemo, da bo nadaljeval okoljevarstvene politike prejšnje županje, predvsem v povezavi z onesnaženim zrakom v mestu. Gregoire se v javnosti predstavlja kot preprost človek – v kampanji je med drugim obljubil, da bo zmanjšal stroške, ki jih ustvarijo funkcionarji v pariški javni upravi, pa tudi, da bo odpravil uporabo avtomobilov s službenim šoferjem.

Gregoire ni »outsider« – zadnjih šest let je opravljal funkcijo podžupana v administraciji Anne Hidalgo in na pariški občini dela že več kot desetletje. Res pa je, da ni bil naslednik, ki bi si ga Anne Hidalgo osebno želela, vendar mu je to v kampanji koristilo, saj se je lahko – vsaj deloma – predstavil kot prinašalec sprememb. Že na začetku mandata se bo moral spoprijeti z nekaj preizkušnjami. Mesto pretresa več policijskih preiskav spolnih zlorab otrok v javnih šolah in vrtcih, ki naj bi jih bilo zagrešilo podporno osebje. Po več letih neaktivnosti mesta v zvezi s pritožbami je Gregoire obljubil »popolno preobrazbo« načina zaposlovanja in boljši nadzor. V kampanji je razkril še, da je bil tudi sam v otroštvu žrtev spolnega nasilja v šoli.

V Marseillu je bilo podobno. Levosredinski župan mesta od leta 2020, Benoit Payan, je v drugem krogu premagal Francka Allisia iz skrajno desnega Nacionalnega zbora, ki ga vodi Marine Le Pen. V prvem krogu sta bila skoraj izenačena, v drugem pa so se levi in sredinski volivci poenotili in glasovali za Payana, tako da je zbral 54 odstotkov glasov, Allisio pa le 40 odstotkov.

V Franciji seveda vsi pogledujejo v leto 2027, ko bodo predsedniške volitve. Po anketah ima dobro možnost za uvrstitev v drugi krog Marine Le Pen oziroma njen protežiranec Jordan Bardella. Te volitve pa so pokazale, da Nacionalni zbor v večjih mestih nima takega dosega, kot je mislil, da ga ima.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Prvi teden

Afera špageti ali afera Nobel burek?

V SDS želijo pozabiti na afero Black Cube, a jim to ne uspeva najbolje

Naslovna tema

Ljudska fronta 2026

Kako se v spremenjenih razmerah upreti radikalnemu preoblikovanju oblasti?

Uvodnik

Grega Repovž: V boj zoper komuniste!