V središču / Lekarnarjev ugovor vesti

Oktobra predlani je farmacevtka Pomurskih lekarn v njihovi lendavski poslovalnici zavrnila izdajo kontracepcijskih tabletk na recept zaradi »osebnih verskih prepričanj oziroma zaradi ugovora vesti«. Izkazalo se je, da gre za ustaljeno ravnanje farmacevtke, ženske pa morajo tam vložiti nekaj več truda, da najdejo farmacevta ali lekarno, kjer lahko prevzamejo predpisana zdravila. Koalicija Svobode, Levice in SD je potem z zakonom onemogočila uporabo oziroma zlorabo ugovora vesti farmacevtom, ti pa so se zoper zakonsko določilo pritožili na ustavno sodišče. To je zdaj izdalo eno izmed pomembnejših sodb z vidika pravic žensk.

Trend takšnega in drugačnega omejevanja ženskih pravic na čelu s pravico ženske, da odloča o svojem telesu, je očiten tudi v tako imenovanem zahodnem svetu. V Evropi je dodatni zagon dobil, potem ko je ameriško vrhovno sodišče leta 2022 po nareku predsednika Donalda Trumpa na ravni države odpravilo pol stoletja staro pravico žensk do splava. Zdaj je v ZDA splav prepovedan že v več kot polovici zveznih držav. V Evropski uniji je to vprašanje že od začetka prepuščeno v odločanje državam članicam, pri čemer se pravica do splava iz leta v leto oži, omejuje ali prepoveduje v vedno več državah. Eden izmed odgovorov na to je vseevropska državljanska pobuda My voice, my choice za varen in dostopen splav po vsej EU. Pobudi slovenskega Inštituta 8. marec je prikimala tudi evropska komisija z odločitvijo, da lahko države članice EU za podporo dostopnemu in varnemu splavu uporabijo evropska sredstva iz obstoječega socialnega sklada.

Ugovor vesti v zdravstvu sodi med majhne korake k velikemu cilju omejevanja pravic žensk in splošni retradicionalizaciji družbe.

Poseganje v pravice žensk, zmanjševanje in odpravljanje teh sicer nikakor ni vezano le na regresivne odločitve sodišč ali zakonodajnih organov. Pogosto brez pompa, potihoma ta proces poteka v vsakdanjem življenju, z ravnanjem ljudi, recimo zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, lekarnah in podobno. V uvodu omenjena lendavska farmacevtka, ki ženskam ne izdaja kontracepcijskih tablet, pri tem početju seveda ni osamljena.

Sporno ravnanje v lekarnah

Slovensko farmacevtsko društvo je v svojem Farmacevtskem vestniku julija 2023 objavilo prispevek Ugovor vesti v slovenskih lekarnah: Seznanjenost, odnos in uporaba. V njem je predstavilo tudi izkušnje več (mladih) farmacevtk katoliške veroizpovedi, ki se sicer združujejo v Združenju farmacevtov za življenje. Od osmih farmacevtk, ki so sodelovale v anketi, jih je polovica potrdila, da zavračajo izdajo nekaterih zdravil na podlagi ugovora vesti. A pri tem sploh ne gre le za zdravila, namenjenima preprečevanju zanositve, ki jih sicer pričakovano štejejo za etično najspornejša. Katoliške farmacevtke za bolj ali manj etično sporne štejejo tudi tele skupine zdravil: metadon, zdravila za zdravljenje neplodnosti, homeopatska zdravila, pripravke za hujšanje, zdravila za zdravljenje erektilne disfunkcije in antidepresive … Nabor zdravil, ki jim farmacevti oporekajo iz etičnih razlogov in bi glede njih lahko uveljavljali ugovor vesti, je torej precej širši od kontracepcijskih tablet in so na njem načeloma prav vsi artikli, ki jih je mogoče kupiti v lekarnah.

V državnem zboru se je sicer ravno v času razkritja spornega ravnanja v lendavski lekarni, torej jeseni 2024, spreminjal zakon o lekarniški dejavnosti. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Valentine Prevolnik Rupel iz Gibanja Svoboda je v predlog zakona zapisalo povsem nov člen, 21 a, s katerim bi izrecno omogočilo posebej farmacevtom, da uveljavljajo ugovor vesti, kadar zdravila niso v skladu z njihovo vestjo. Odklonili bi lahko izdajo zdravila, pacienta pa napotili k drugemu farmacevtu ali v drugo lekarno.

Na to so se tedaj ostro odzvali v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije in opozorili, da gre za »podtaknjeno« novost, saj je v besedilu zakona, ki je bilo potrjeno v ekonomsko-socialnem svetu, ni bilo. Novosti pa so družno nasprotovali tudi presenečeni koalicijski poslanci iz Svobode, Levice in SD in nato z dopolnilom predvideno specialno ureditev ugovora vesti za farmacevte nadomestili s prepovedjo ugovora vesti za to kategorijo zdravstvenih delavcev. »Farmacevtski strokovni delavci, ki pri izvajalcih lekarniške dejavnosti izdajajo zdravila in izdelke za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, ugovora vesti ne morejo uveljavljati,« se glasi člen, ki ga je potem na ustavnem sodišču izpodbijal Sindikat farmacevtov Slovenije.

Ustavna odločba

Ustavno sodišče je prejšnji teden odločilo, da prepoved ugovora vesti za farmacevte ne krši ustave. Ustavne sodnice in sodniki so odločitev sprejeli s sedmimi glasovi proti dvema, pri čemer sta skladno z dolgoletno glasovalno prakso proti glasovala dr. Klemen Jaklič in dr. Rok Svetlič. Odločitev sodišča pa ne pomeni zgolj pozitivne odločitve v prid pacientkam in pacientom, pač pa prinaša tudi pomembno sporočilo. Zagovorniki tradicionalnih vrednot, konservativci in nazadnjaki vseh vrst so pričakovali, da bo ustavno sodišče opravilo tehtanje med ustavnimi pravicami – med pravico do ugovora vesti na eni strani in več drugimi pravicami na drugi strani. Že zgolj s tem bi se ugovor vesti (farmacevtov) povzdignil med pomembnejše ustavne pravice, čeprav po ustavi velja za pravico, ki se lahko upošteva izjemoma in le, če se s tem ne škoduje drugim in ne omejujejo pravice družbe in njenih članov. S tehtanjem pravic bi ustavno sodišče pravico do ugovora vesti (farmacevtov) vsaj izenačilo z več ustavnimi pravicami, v katere posega – s pravico do zdravstvenega varstva, prostovoljnosti zdravljenja, dostopa do zdravil, osebnega dostojanstva, nedotakljivosti telesne in duševne integritete in ne nazadnje s pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

Tovrstni obravnavi tega vprašanja je bil očitno naklonjen tudi sodnik poročevalec v tej zadevi dr. Rajko Knez. Iz njegovega sicer pritrdilnega ločenega mnenja izhaja, da je končno različico odločbe podprl s stisnjenimi zobmi. Sam bi raje videl, če bi ustavno sodišče tehtalo pravice – in ugotovilo, da je zakonska omejitev ugovora vesti za farmacevte dopustna le delno ter jim omogočilo nekatere izjeme, ko se lahko sklicujejo na ugovor vesti.

Ugovor vesti je vedno mogoč le pod pogojem, da ne omejuje pravic drugih.

A nazadnje ustavno sodišče ni primerjalo različnih ustavnih pravic med seboj. Odločilo je, da imajo farmacevti v postopku izdaje zdravil na recept zgolj vlogo posrednika in niso vsebinsko vključeni v postopek, da bi lahko sploh uveljavljali ugovor vesti. »Njihova vloga je, kot pravi odločba, zgolj posredna in nepovzročitvena. Farmacevti, ki v lekarni zgolj izdajajo zdravila, zgolj izvršujejo odločitve, ki so jih sprejeli zdravniki,« v pritrdilnem ločenem mnenju pojasnjuje dr. Katja Šugman Stubbs in dodaja, da ustavno sodišče torej ni tehtalo med pravicami lekarnarjev na eni strani in pacientov na drugi strani, »pač pa se je ustavilo že korak prej. Odločba namreč sloni na stališču, da je delo lekarnarjev po svoji naravi tako oddaljeno od te pravice, da do njega sploh ne seže.« Pravzaprav so ustavne sodnice in sodniki dejali, da so farmacevti pri izdaji zdravil tako blizu in hkrati tako oddaljeni od pravice do ugovora vesti kot prodajalci v trafiki ali na bencinskem servisu, kjer je mogoče kupiti tudi kondome. Najbrž je splošno sprejeto, da ti prodajalci ne morejo uveljavljati ugovora vesti.

Kot je poleg tega še opozorila ustavna sodnica, ne drži, da so do prepovedi farmacevti lahko uveljavljali ugovor vesti na podlagi zakona o zdravstveni dejavnosti, kot trdijo farmacevtske organizacije. Tisti zakon to pravico resda daje na splošno vsem zdravstvenim delavcem, a pod jasnimi pogoji, ki iz te pravice dejansko številne zdravstvene delavce izključujejo. Zakon določa, da lahko zdravstveni delavec zaradi svojih prepričanj odkloni »zdravstveni poseg«. »Posege pa po naravi stvari lahko izvajajo zgolj zdravniki, ne pa tudi na primer fizioterapevti, logopedi ipd., ki so prav tako uvrščeni med zdravstvene delavce,« še piše Katja Šugman Stubbs.

Že splošna pravica do ugovora vesti v zdravstvu nikakor ni brezmejna, pač pa omejena na točno določene položaje in tudi točno določene skupine zdravstvenih delavcev. Vse drugo, tudi če govorimo o farmacevtih, ki izdajajo zdravila v lekarnah, dejansko pomeni zlorabo te ustavne pravice in s tem poseg v številne druge ustavne pravice (žensk).