V središču / Kdo je vodil hudodelsko združbo?

Po naši objavi, da so se predstavniki izraelskega paraobveščevalnega podjetja Black Cube 22. decembra lani srečali z Janezom Janšo – to je dva meseca prej, preden so se na spletu tik pred volitvami pojavili prikriti posnetki, ki naj bi razkrivali koruptivnost vlade Roberta Goloba –, je poleg obveščevalne službe Sova preiskavo primera začela tudi policija. Oboji so se v tem času dokopali do novih dejstev.

Kot je prejšnji teden sporočil sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk, preiskovalni organi razpolagajo z »materialnimi« dokazi o obisku predstavnikov podjetja Black Cube na Trstenjakovi ulici 8 v Ljubljani, kjer ima sedež SDS. Kar očitno pomeni, da imajo preiskovalci že na voljo izjave prič. Poleg tega imajo preiskovalci tudi fotografije, »ki naj bi jih bila Sova pridobila iz tujine«. V tem delu se je Volk zahvalil »partnerjem v tujini, ki so ponudili pomoč«.

Iz tega lahko sklepamo, da je Sovi oziroma policiji že uspelo identificirati ne samo predstavnikov podjetja Black Cube, ki naj bi skupaj štirikrat obiskali Slovenijo – poleg Dana Zorelle, soustanovitelja agencije, sta to še svetovalec Giora Eiland in odvetnik Liron Tzur –, ampak tudi fiktivne poslovneže, ki so v Zagrebu, na Dunaju in v Londonu organizirali sestanke ter snemali slovenske državljane. V tem primeru gre za kaznivo dejanje neupravičenega snemanja – Slovenija lahko tukaj zahteva izročitev tujih državljanov, verjetno Izraelca in Angleža.

Da imajo slovenski preiskovalni organi očitno že precej trdnih dokazov, priča tudi poziv slovenskega zunanjega ministrstva, ki je prejšnji teden izraelski veleposlanici Ruth Cohen-Dar, akreditirani za Slovenijo, s sedežem v Tel Avivu, v telefonskem pogovoru izrazilo »resno zaskrbljenost« zaradi delovanja zasebne izraelske obveščevalne službe Black Cube v Sloveniji: »Kakršnikoli poskusi vplivanja na notranjepolitične procese so nesprejemljivi in nezdružljivi z načeli prijateljskih odnosov med državama,« so poudarili na ministrstvu. Premier Robert Golob je o primeru obvestil tudi kolege v evropskem svetu, evropsko komisijo pa pozval, naj primer razišče.

Da imajo slovenski preiskovalni organi očitno že precej trdnih dokazov, priča tudi poziv slovenskega zunanjega ministrstva izraelski veleposlanici Ruth Cohen-Dar, akreditirani za Slovenijo, s sedežem v Tel Avivu.

Kako se bo razvila slovenska preiskava tega primera, lahko sklepamo po sorodnem romunskem primeru. V Romuniji sta dva agenta podjetja Black Cube – belgijski državljan David Geclowicz in Izraelec Ron Weiner – leta 2016 poskušala vdreti v elektronsko pošto tedanje romunske direktorice njihovega protikorupcijskega urada Laure Codruța Kövesi, današnje vodje evropskega javnega tožilstva. Romunska policija je enega od njiju aretirala že aprila, junija 2016 pa je romunski tožilec v Izraelu v okviru mednarodne pravne pomoči zaslišal Zorello, ki je kaznivo dejanje vdora v elektronsko pošto priznal.

Oba operativca, Geclowicz in Weiner, sta že čez leto dni dobila pogojni kazni dveh let in osmih mesecev za nezakonit dostop do elektronske pošte. Zorella pa je bil poleg še dveh predstavnikov podjetja leta 2022 obsojen na pogojno kazen 35 mesecev, s sočasnim triletnim programom nadzora, ki se je iztekel 10 mesecev pred njegovim obiskom Slovenije. Leta 2022 je Romunija Zorello obsodila zaradi kaznivega dejanja ustanovitve organizirane kriminalne združbe – ker je kot vodja načrtoval in organiziral celotno operacijo.

V Sloveniji se sorodno kaznivo dejanje imenuje »hudodelsko združevanje« in predpostavlja vsaj tri osebe s skupnim kriminalnim namenom in organizirano strukturo s ciljem storitve kaznivih dejanj, za katera je predpisana kazen nad tri leta zapora. Vse te pogoje slovenski primer očitno izpolnjuje: v operaciji je sodelovalo več oseb z razdeljenimi vlogami, vzpostavljeno je bilo lažno podjetje, kriti so bili stroški in zagotovljena snemalna oprema. Najtežji del preiskave pa bo verjetno tisto, kar je spodletelo tudi v Romuniji – dokazati, kdo je celotno akcijo v Sloveniji naročil.

V Romuniji sicer glavnega naročnika njihove akcije nikoli niso odkrili, glavni del krivde je zato padel na Zorello. Prav to pa bo najtežji del slovenske preiskave – najti posameznika v Sloveniji, ki je celotno akcijo naročil. Janez Janša je sicer prejšnji teden priznal, da se je z Eilandom srečal, ni pa seveda priznal, da je naročnik akcije. Z njim naj bi se namreč pogovarjal predvsem o razmerah na Bližnjem vzhodu …