V središču / Se je Petrol vmešal v volitve?

Minuli teden, predvsem pa volilni konec tedna je v Sloveniji minil tudi v znamenju kaosa na bencinskih črpalkah. V Mariboru je na eni od črpalk nastala takšna kolona vozil, da je Zavod Reševalni pas na omrežju X objavil poziv voznikom, naj mimo vrste spustijo reševalna, gasilska in policijska vozila, ker se s praznim rezervoarjem ne morejo odzvati na klic v sili. V Ljubljani so v soboto brez goriva ostali Petrolovi servisi na Celovški cesti, v Trzinu, Črnučah, na Dunajski cesti, Kajuhovi ulici, Litijski cesti, na Rakovniku in Rudniku zahod. Prizadeti so bili predvsem servisi v mestih in na avtocestah v bližini mest. V Petrolu so v petek ocenili, da je brez goriva približno sto njihovih prodajnih mest od skupno 320 – torej tretjina.

Petrol je ves čas zatrjeval, da so logistične težave posledica »sunkovitega« povečanja povpraševanja, vlada pa je namigovala na politično nagajanje. Petrol je namreč v zadnjih letih večkrat prišel v spor z vladajočo koalicijo, nazadnje ob zvišanju minimalne plače. Takrat so iz podjetja sporočili, da »se bodo stroški dela izrazito povečali«, zato so sprejeli »dodatne ukrepe za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja« ter napovedali krčenje investicij v Sloveniji. Uprava je nadzornikom dala pobudo, da bi podjetje del strateških razvojnih funkcij preselilo na Hrvaško, s čimer je še prilila olja na ogenj predvolilnih razprav o domnevno katastrofalnih gospodarskih posledicah delovanja odhajajoče koalicije. V Petrolu si namreč že leta prizadevajo za opustitev regulacije cen goriv. Popolno liberalizacijo cen je zadnjič sprejela vlada Janeza Janše, vlada Roberta Goloba pa jo je odpravila – ekonomski vzgib za politična dejanja družbe Petrol se torej zdi očiten.

Za konec tedna so se razširile celo nepotrjene informacije, da naj bi bilo več voznikov podjetij, ki skrbijo za logistiko oskrbe Petrola in MOL z gorivi, prejelo kratka sporočila, naj ne vozijo nafte na bencinske servise, in da naj bi bil v zvezi s tem dogajanjem najbogatejši Slovenec Dari Južna, največji posamični lastnik Petrola, v stiku z Janezom Janšo, menda naj bi se bila zaradi tega tudi sestala. Južna je to zanikal. »Dari Južna se nikoli ni vmešaval v operativno poslovanje družbe Petrol, prav tako ne v odločitve družbe Petrol glede oskrbe z gorivi,« je sporočil; tudi z Janšo naj se ne bi bil sestal. A predsednik SDS zaradi kaosa na črpalkah vendarle ni bil kritičen do Petrola, temveč je krivdo pred volitvami pripisal vladi. Za kaos naj bi bila odgovorna, ker ni pravočasno poskrbela za logistiko, njeni predstavniki pa naj bi bili z neprimernimi izjavami med ljudmi povzročili nepotrebno paniko, je sporočil v soboto.

V Petrolu si že leta prizadevajo za odpravo regulacije cen goriv. Popolno liberalizacijo je zadnjič sprejela vlada Janeza Janše, politični vzgib je torej očiten.

Vlada je ponavljala drugo zgodbo. Že v soboto je ugotovila, da MOL zadovoljivo obvladuje oskrbo na svojih bencinskih servisih in da se resne motnje pojavljajo le na Petrolu, zato je upravo in nadzorni svet Petrola pozvala k ukrepanju. K ukrepanju je pozvala tudi SDH, ki mora »nemudoma« zahtevati sklic skupščine delničarjev Petrola, na kateri naj bi zahtevali posebno revizijo poslovanja družbe na področju logistike in oskrbe bencinskih servisov z naftnimi derivati. Ministrstvu za notranje zadeve je zaradi obstoja morebitnih razlogov za sum storitve kaznivih dejanj naložila, naj preveri, ali je treba podati naznanila organom pregona, k odzivu pa je pozvala tudi tržni inšpektorat.

V torek, po volitvah, so v Petrolu poskušali vse navedene očitke zavrniti. »Do težav pri dostavi goriva na prodajna mesta prihaja zaradi razmer, na katere v družbi nimamo neposrednega vpliva,« je dejal predsednik uprave Sašo Berger. Glavna težava naj bi bilo »sunkovito« in izrazito povečano povpraševanje, ki je v kratkem času preseglo logistične zmogljivosti sistema. Kot je ponazoril, so od 1. do 21. marca imeli za 54 odstotkov večjo prodajo vseh goriv; prodaja kurilnega olja se je povečala za 300 odstotkov, dizelskega goriva za 50 odstotkov, bencina pa za 28 odstotkov. Samo v zadnjem tednu je bila prodaja za 75 odstotkov večja kot v istem obdobju lani. Za Petrol v Sloveniji vozi 65 avtocistern, ki v običajnih razmerah opravijo od 110 do 120 razvozov na dan, v zadnjih dneh pa naj bi jih bile opravljale tudi do 200. Primerjave z drugimi naftnimi trgovci, kot je MOL, pa zaradi Petrolove razvejene mreže po Bergerjevih besedah niso upravičene.

Kar je Berger povedal na tiskovni konferenci, je zelo verjetno. Med ljudmi se je na volilni konec tedna brez dvoma razširila panika. Na črpalkah po vsej državi je bilo mogoče videti, kako so številni vozniki v paniki točili gorivo v dodatne posode – celo sode; med njimi so bili predvsem kmetje in lastniki gradbenih strojev, ki brez goriva ne morejo poslovati, pa tudi tisti, ki so hoteli z domačo zalogo privarčevati nekaj evrov. In drži, kot smo preverili tudi pri transportnih podjetjih, da so ta povečala dobavo. Iz skupine Kobal, katere avtocisterne vozijo za Petrol, so sporočili, da so prevoze ves konec tedna izvajali nemoteno in v povečanem obsegu. »V primerjavi z običajnimi količinami smo odvoz iz skladišč na bencinske servise povečali za približno 30 odstotkov,« so dodali. Razlog za pomanjkanje je gotovo bilo naglo povečanje porabe. A k tej paniki je očitno prispeval tudi Petrol sam z nekaterimi nenavadnimi ukrepi.

Gorivo – dizelsko in bencin – se v Sloveniji večinoma skladišči v centralnem skladišču v Serminu, ki ga upravljata Petrol in država oziroma Zavod za blagovne rezerve. Da je skladišče v Serminu polno, ga mora vsak tretji dan napolniti tanker; na leto jih pride okoli sto. Gorivo nato Slovenske železnice iz Sermina štirikrat do šestkrat na dan vozijo v dve večji Petrolovi skladišči – eno v Račah na vzhodu države, drugo v Zalogu pri Ljubljani. Od tam Petrol z avtocisternami podjetij Kobal in Piškur – skupaj jih je 65 – oskrbuje svojo mrežo bencinskih servisov. Vsa omenjena skladišča so bila v zadnjih dneh polna. To so potrdili tudi iz Slovenskih železnic, na katere se Petrol zadnji teden ni obrnil z zahtevo po prednostni obravnavi prevozov naftnih derivatov v njegova skladišča, ker za to ni bilo potrebe.

Šele v ponedeljek, po volitvah, je Petrol ceno goriv na avtocestah zvišal, s tem se je zmanjšal pritisk na avtocestne bencinske črpalke, zato je logistiko lahko preusmeril nazaj k volivcem.

Za razumevanje »kaosa« na Petrolovih bencinskih črpalkah je zato poveden primer skladišča v Zalogu. Ob tem ogromnem skladišču, ki je bilo ves čas polno, stoji Petrolova bencinska črpalka na Zaloški cesti 255. Od centralnega skladišča je oddaljena zgolj kakih sto metrov. Kljub temu je bila ta črpalka zadnje dni zaprta. Sami smo jo obiskali v torek popoldne, ko na njej še vedno ni bilo ne bencina ne nafte, kar je bilo skrajno nenavadno. Ali kot je povedal eden od predstavnikov slovenske logistične dejavnosti: »Samo cev bi priključili na tisto črpalko in bi gorivo z gravitacijo – niti črpalk ne bi potrebovali – teklo vanjo.« Ko je v torek popoldne črpalko končno obiskala avtocisterna, ki je bencin pripeljala zgolj od 240 metrov oddaljenega priključka, smo voznika vprašali, kako je mogoče, da je celo črpalka ob centralnem skladišču brez goriva. Odgovoril je, da »so bile prioritete drugje«.

Kje?

Petrolova uprava je v torek na tiskovni konferenci predstavila zanimiv podatek. Od 1. do 21. marca je Petrol najbolj povečal obseg dostav na avtocestne lokacije, za kar 222 odstotkov; za 72 odstotkov je povečal dostavo na obmejne lokacije, dostavo v mestna središča, kot so Ljubljana, Celje z okolico ali Maribor, pa je povečal le za 34 odstotkov. Iz tega lahko sklepamo na takšno sosledje dogodkov: ko je vlada v petek, 20. marca, odpravila regulacijo cen goriv na avtocestah in hitrih cestah, je MOL ceno goriv na avtocestah zvišal za 28 (bencin) in 36 centov (dizel), Petrol pa le za štiri cente. To je seveda povzročilo naval tranzitnih potnikov na Petrolove avtocestne črpalke in zato je Petrol tja usmeril tudi vso logistiko. Držijo torej navedbe, da je povečal dobavo goriv z avtocisternami. Le da so te za volilni konec tedna očitno vozile gorivo predvsem na avtoceste, črpalke v mestih – celo tista ob skladišču v Zalogu – pa so ostale zaprte.

Šele v ponedeljek, po volitvah, je Petrol ceno goriv na avtocestah zvišal – dizelsko gorivo zdaj stane skoraj dva evra –, s tem se je zmanjšal pritisk na avtocestne črpalke, zato je logistiko lahko preusmeril nazaj k volivcem.