Zakonca Južna zanikata vmešavanje v poslovanje Petrola
Kot neutemeljene in absurdne sta označila trditve, da naj bi bila oskrba z gorivi zavestno omejevana z namenom ustvarjanja višjih dobičkov

Dari Južna na otvoritvi prenovljenega Petrolovega bencinskega servisa na Barju januarja leta 2024 , ki ga je prenavljalo njegovo podjetje CGP
© Borut Krajnc
Posredno ena večjih delničarjev Petrola Dari in Vesna Južna, slednja je tudi predsednica nadzornega sveta družbe, zanikata domnevno vmešavanje v poslovanje družbe in pritiske na njene odgovorne osebe. "Dari Južna ni nikoli nikomur dajal nikakršnih navodil, tudi ne navodil glede oskrbe z gorivi, logistike ali cenovne politike," sta zapisala.
V pisnem odzivu na obtožbe o vplivanju na odločitve Petrola sta poudarila, da se Dari Južna ni nikoli vmešaval v operativno poslovanje družbe Petrol. "Je pa eden izmed delničarjev družbe Petrol in tako kot vsi ostali delničarji svoje pravice in interese uveljavlja na skupščinah družbe in zgolj na skupščinah družbe tudi komentira poslovanje skupine Petrol," sta navedla.
"Prav tako se Vesna Južna ni nikoli prej, niti sedaj kot članica oziroma predsednica nadzornega sveta, vključevala v operativno delo družbe, saj to ni v pristojnosti članov nadzornega sveta, temveč v pristojnosti uprave. Nadzorni svet svojo funkcijo opravlja v okviru zakonsko določenih pristojnosti, na podlagi informacij in dokumentacije, ki jo prejema v okviru svojega delovanja," so dodali.
Zato Dari in Vesna Južna odločno zavračata vse navedbe, ki "zlonamerno in v škodo ugleda obeh" namigujejo na kakršnokoli neformalno ali neustrezno vplivanje na poslovanje družbe ali skupine Petrol.
"Vsi očitki temeljijo na domnevah, ne na dejstvih," menita zakonca Južna.
Kot neutemeljene in absurdne sta označila trditve v medijih in na družbenih omrežjih, predvsem tiste, da naj bi bila oskrba z gorivi zavestno omejevana z namenom ustvarjanja višjih dobičkov Petrola na račun krize, da naj bi družba delovala politično motivirano, da naj bi bil interes delničarjev družbe nad oskrbo prebivalstva v času krize, da je bilo operativno vodenje družbe neustrezno, da gre za konflikt interesov ter da sta izvajala neformalne pritiske in vplive na odgovorne osebe.
"Vsi očitki temeljijo na domnevah, ne na dejstvih. Nesporno dejstvo pa je, da je do največjih motenj pri preskrbi z gorivi prišlo zaradi neustreznega mehanizma oblikovanja maloprodajnih cen goriv, zaradi česar so nastale prevelike cenovne razlike glede na sosednje države in pričakovanja nadaljnjih podražitev," menita.
Ocenjujeta, da je bila vladna napoved podražitve 18. marca morda dobronamerna, a je povzročila povečano povpraševanje, ki pa se ni porazdelilo po dnevih, kot sta pričakovala ministra, ampak so si potrošniki takoj začeli kopičiti zaloge goriv – fizične in pravne osebe, tujci ob mejah, kmetje, špekulanti, okoristil se je tranzitni promet.
"Krivdo za nastalo situacijo je vlada enostavno prevalila na naftne trgovce, predvsem pa na Petrol oziroma kar na Vesno in Darija Južno. Zakaj že? Morda zato, ker sta Vesna in Dari Južna javno povedala, da je ta vlada skozi cel mandat delala škodo naftnim trgovcem in gospodarstvu," sta zapisala.
Zaradi sunkovitega povečanega povpraševanja je nastal zastoj pri pravočasnih dobavah goriv na prodajna mesta in s tem začasno pomanjkanje goriva na prodajnih mestih, sta enako kot uprava Petrola ocenila zakonca Južna in uporabila tudi isto primerjavo, da bi do enakega odziva prišlo, če bi vnaprej napovedali omejitev dviga denarja na bankah.
"Krivdo za nastalo situacijo je vlada enostavno prevalila na naftne trgovce, predvsem pa na Petrol oziroma kar na Vesno in Darija Južno. Zakaj že? Morda zato, ker sta Vesna in Dari Južna javno povedala, da je ta vlada skozi cel mandat delala škodo naftnim trgovcem in gospodarstvu," sta zapisala.
Glede zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) za sklic skupščine Petrola – na kateri bi odločali o imenovanju posebnega revizorja za pregled nedavnega delovanja podjetja na področju oskrbe bencinskih servisov in tudi poslov s skupino Perspektiva FT v lasti zakoncev Južna – pravita, da ima vsak delničar s petodstotnim deležem v osnovnem kapitalu pravico zahtevati sklic skupščine.