Dva leva / Vlado Miheljak: Atlas s Trstenjakove

»Sanjam, da bo nekega dne v Ljubljani stal spomenik Janezu Janši in spomenik slovenski pomladi, tisti, s katero se je rodila naša država.«

»Podjetju (agenciji ali karkoli je že) Black Cube, ki se omenja kot izvor posnetih izjav o korupcijskem kriminalu slovenske levičarske elite neslutenih razsežnosti in za katerega (podjetje) slišimo prvič, bi morali po našem mnenju postaviti spomenik sredi Ljubljane.«

»V 21. stoletju ima Državna volilna komisija računalniški program, ki očitno ne obvlada osnovnih računskih operacij in je to velika skrb.«

»Veste, tovariši, menim, da je popolnoma nepomembno, kdo v partiji bo glasoval ali kako; izjemno pomembno pa je to – kdo bo štel glasove in kako.«

Hja, Janez Janša je spet pokazal, da se je zgolj odpovedal komunistični ideologiji, ohranil pa boljševistične metode. Zato volitve razume v maniri in logiki izjave, pripisane sovjetskemu diktatorju. Ali je sama izjava zgodovinsko dejstvo ali zgolj apokrif, ni pomembno. Pomembna je zgolj njena ekonomija. In ne spomnim se, da bi se ji v preverljivi izjavi kakšen politik tako približal kot prav Janša. Ampak O. K., volilni glasovi so prešteti in razlika med GS in SDS dovolj velika za nesporno potrditev rezultata in hkrati dovolj majhna za ponižujoč poraz moža, ki je svoji čredi vnovič obljubil, da jo bo popeljal prek Rdečega morja, pa obljube, kljub odličnim obetom vse do konca, zaradi neobvladanosti spet ni izpolnil. Zato se lahko kar strinjamo z Janšo, da bi Black Cube morali postaviti spomenik. In tudi s pesnikom Kuntnerjem, ki sanja o spomeniku Janezu Janši. Pravzaprav bi na izpostavljenem mestu morali postaviti dvojni spomenik: Janši in Izraelcem. In ker v nastopih po volitvah Janša deluje kot upehan polbog Atlas iz antične mitologije, ki na plečih nosi ves nebesni svod, se ideja spomenika ponuja kar sama.