Dva leva / Vlado Miheljak: Atlas s Trstenjakove

»Sanjam, da bo nekega dne v Ljubljani stal spomenik Janezu Janši in spomenik slovenski pomladi, tisti, s katero se je rodila naša država.«

»Podjetju (agenciji ali karkoli je že) Black Cube, ki se omenja kot izvor posnetih izjav o korupcijskem kriminalu slovenske levičarske elite neslutenih razsežnosti in za katerega (podjetje) slišimo prvič, bi morali po našem mnenju postaviti spomenik sredi Ljubljane.«

»V 21. stoletju ima Državna volilna komisija računalniški program, ki očitno ne obvlada osnovnih računskih operacij in je to velika skrb.«

»Veste, tovariši, menim, da je popolnoma nepomembno, kdo v partiji bo glasoval ali kako; izjemno pomembno pa je to – kdo bo štel glasove in kako.«

Hja, Janez Janša je spet pokazal, da se je zgolj odpovedal komunistični ideologiji, ohranil pa boljševistične metode. Zato volitve razume v maniri in logiki izjave, pripisane sovjetskemu diktatorju. Ali je sama izjava zgodovinsko dejstvo ali zgolj apokrif, ni pomembno. Pomembna je zgolj njena ekonomija. In ne spomnim se, da bi se ji v preverljivi izjavi kakšen politik tako približal kot prav Janša. Ampak O. K., volilni glasovi so prešteti in razlika med GS in SDS dovolj velika za nesporno potrditev rezultata in hkrati dovolj majhna za ponižujoč poraz moža, ki je svoji čredi vnovič obljubil, da jo bo popeljal prek Rdečega morja, pa obljube, kljub odličnim obetom vse do konca, zaradi neobvladanosti spet ni izpolnil. Zato se lahko kar strinjamo z Janšo, da bi Black Cube morali postaviti spomenik. In tudi s pesnikom Kuntnerjem, ki sanja o spomeniku Janezu Janši. Pravzaprav bi na izpostavljenem mestu morali postaviti dvojni spomenik: Janši in Izraelcem. In ker v nastopih po volitvah Janša deluje kot upehan polbog Atlas iz antične mitologije, ki na plečih nosi ves nebesni svod, se ideja spomenika ponuja kar sama.

A zgodba se z Janševim porazom ni končala, ampak se šele zares začenja. Ideja velike koalicije ni niti uresničljiva niti sprejemljiva, ker je v opreki s kompetitivno logiko večstrankarskega sistema. Golob sicer za izhod iz pat pozicije ponuja koalicijo narodne enotnosti, kar pa je najmanj napačno poimenovanje. Če izločitev določene stranke, političnega akterja ali ideje pomeni odprto vabilo za vse ostale, je primerneje govoriti o koaliciji ustavnega loka. Enkrat jo je že (žal neuspešno) predlagal Jože P. Damijan. Takrat so nekateri, denimo Cigler Kralj iz NSi, duhovičili, češ da nihče ne ve, kaj naj bi to bilo. Kar je za diplomanta družboslovja (FDV) sramotna nevednost. Pač, pojem ustavni lok (arco costituzionale) izvorno izhaja iz proklamirane zaveze povojnih italijanskih strank, ki je bila utemeljena na izročilu antifašizma. Tako so se v istem čolnu znašli (v takratni parlamentarni strankarski konstelaciji) krščanski demokrati (DC), republikanci (PRI), liberalci (PLI), socialisti (PSI) in komunisti (PCI). Torej stranke, ki programsko in akcijsko niso bile kompatibilne, onkraj vseh razlik pa so imele skupno ultimativno zavezo: konstituiranje na ustavnem redu temelječe pofašistične demokratične republike. V sodobnem času s pojmom ustavnega loka označujemo zveze in zaveze strank k obrambi proklamirane demokratične države pred tistimi, ki so voljni ali ignorirati ali kar odpravljati temeljne ustavne postulate. Tako v Nemčiji stranke, ki prisegajo na Temeljni zakon (Grundgesetz), kot imenujejo ustavo, postavljajo (vsaj načelni, čeprav ne vedno dosledni) sanitarni jarek pred AfD in drugimi antidemokratičnimi in protiustavnimi pojavi na strankarski sceni. Podobno postavljajo ali so ob času pojavljanja postavljali zid pred denimo Front National v Franciji, pa Vlaams Blok/Vlaams Belang v Belgiji, pa Sverigedemokraterna na Švedskem, pa pred Zlato zoro v Grčiji, ki je bila na koncu prepoznana kot kriminalna združba. Ideja ustavnega loka je vselej temeljila na premisi o priznavanju evidentnih medsebojnih razlik, ki pa so manjše od skupne razlike do protiustavnih strank in grupacij. Nikakor pa pojem ne označuje koalicije za doseganje ustavne večine, kot je svoj čas butnil nevedni in neizobraženi Janša. Tako je pri nas ideja ustavnega loka spet aktualna v odnosu do SDS, ki taca po ustavi, pravnem redu, sodni oblasti, človekovih pravicah; diskriminira ljudi glede na etnične, rasne in spolne identitete; se uvršča med zanikovalce podnebnih sprememb, celo med zanikovalce genocida, ter agitira za vojne in intervencije onkraj mednarodnega prava.

A če kdo misli, da mu je lahko izločanje ustavnemu redu zavezane Levice alibi za participiranje v koalicijskem bloku onkraj SDS, premise ustavnega loka ni sprejel ali ni dojel. Logar?