TV komentar / Osmi dan vsak dan

Še dobro, da imamo oddaje, kot je na primer vpoglednik v dogajanje v sodobni kulturi Osmi dan. Človek kar lažje diha, ko se zave, da še kdo v tej državi razume tudi svet onkraj napornega narodnjaškega jezika in nevedne nacionalne samozadostnosti, ki nikoli ne pogleda, kaj je za plankami male državice. Žal smo namreč še vedno država, kjer več kot pol ljudi misli, da je ok, če doma kuriš drva – pa čeprav bi moral danes vsak razumeti, da je to pač najhujše zastrupljanje okolice z malimi delci, ki končajo v pljučih. Tega leta 2026 ne počneš več – v sodobni državi. Ampak kako komu razložiti v Sloveniji, ko pa goreča polena dišijo, dišijo po domačem, tako ljubko nostalgično? Podobna tema je tretji pas ljubljanske obvoznice. Nasprotovati mu je pač bogokletno. To lahko počnemo le v lastni kopalnici, pa še tam besede izgovarjamo pridušeno. Ker Slovenci se vozimo z avti. Kdor se ne vozi z avtom, in to povsod, ta v življenju že ni uspel! Si sploh kdo upa v tej deželici naglas povedati, da Dunaj začenja obnovo obvoznice in da bodo stranske vozne pasove predelali v površine za pešce in kolesarje? Da, stranski pas bo postal pas za kolesarje.

In tako je tokratno ponedeljkovo oddajo Osmi dan odprl pogovor s škotskim urbanistom in arhitektom Davidom Simom, avtorjem uspešnice Mehko mesto, ki je bil gost mednarodne urbanistične konference Urban Future. Čeprav je bila gostiteljica konference mestna občina Ljubljana, lahko le z žalostjo ugotovimo, da Ljubljana z idejo mehkega mesta, ki jo predstavlja Sim, žal nima veliko skupnega. A ideje, kot je Simova, v Sloveniji res težko prodrejo, ker v tem okolju delujejo kar malce prismojene ali pa vsaj eterične. A prav zato je tako pomembno, da vsaj kdo zazna take dogodke in jih umesti vsaj v oddajo Osmi dan. O sodobnem bivanju bi sicer morali govoriti v osrednjih informativnih oddajah, da bi prebivalkam in prebivalcem Slovenije predstavljali, kaj se dogaja z bivanjem v naprednih državah – tudi politikov bi se morda kaj prijelo. Morda bi razumeli, kako je mehkoba bivanja in sobivanja, ki ni podrejena materialnemu, ampak predvsem odnosom med ljudmi (ti so dejansko edina stvar na svetu, ki nam kaj pomeni, a kaj, ko to običajno ugotovimo šele v zadnjih letih svojega življenja).

A vseeno: oddaje, kot je Osmi dan, prinesejo vsaj nekaj sodobnega vetra med nas, ki sicer nismo posvečeni v arhitekturo, urbanizem ali pa umetnost. So okno v svet. Ko bi vsaj gledali te oddaje tudi drugi novinarji. Morda bi končno razumeli, da je politika odločanje o tem, kako bomo živeli. V preteklosti ali prihodnosti. In da je prihodnost nekaj čisto drugega, kot je bila pred 20 ali 30 leti. Ali kot pravi Sim: »Sodobno mesto je človeško mesto. In je tudi družabno mesto, ki vabi k srečevanju z drugimi ljudmi. In je udobno mesto, kjer lahko na zimski dan sedem na klop na soncu, poleti pa na klop v senci.«