Konzum / Izredne razmere

Gostilna Ponca
Rateče 97a
Tel.: 041 388 313
Ponca sprejema in hrani izletništvo vsak dan od 9. do 18. ure

Ambient:
prijetno in domače; z mešanico vintage predmetov, americana tabel in alpske holcarije se ustavijo ravno na pragu kiča; muzika je sredinski poprock

Napitki:
karte ni, je pa vitrina, v kateri se najde tudi kakšna flaša, ki je tu ne bi pričakoval, recimo bogat, saden, eksploziven zinfandel Korta Katarina po 1,5-kratniku kletne cene; pivo je zbirka pivovarne Maister

Vegetacija:
vegi predjed, mešana solata s svežim sirom, zelenjava na žaru

Dostopnost:
parkirišče je, za gibalno ovirane ni prehudih zaprek

Fino:
pečeni piščanec
štrudelj

Ne tako fino:
narezek/vegi predjed
univerzalna priloga

Narezek je stal 8, vegi predjed 10, bograč 16, žar krožnik 17, pečeni piščanec 18, teletina pod peko 22, taljata 24, palačinke 5,2, štrudelj 5,5, štruklji pa 6,5 evra.

»Opustil sem že sleherni up, da se bo to kdaj zgodilo!« je po vrnitvi iz Rateč vodjo naše terenske službe bolj navdušilo to, da mu v gostilni Ponca niso ponudili mikrovalovljenega štrudlja, kot svetovni rekord, ki ga je Nika Prevc praktično sočasno sklatila le dva kilometra stran.

Dogajanje v Planici z zagotovljenim velikim pritokom obiskovalstva je v teh dneh poskrbelo za podaljšanje Poncinega delovnega časa, ki sicer jasno nakazuje osnovno usmeritev gostilne – odpravljanje lakote med dnevnimi rekreativnimi obiskovalci Tamarja in okolice. Jedilni list je kratek in preprost: narezek, par žup in enolončnic, tako in drugače pečeno mesovje ter klasični sladki zaključki, zapisane postavke pa jasno kažejo, da je Ponca svojevrstna alternativa domačim oštarijam.

Piščanca (s poudarjenim BIO-izvorom)tako ne pohajo, ampak ga preprosto začinjenega vzorno spečejo v pečici, na krožnik položijo lepo sporcionirane kose (malo svetlega, malo temnega mesa) ter prilijejo med peko natečeni zaftek, ki pomaga osočiti belo meso. Škoda, da potem – tako kot pri vseh glavnih jedeh – poleg pečenega krompirja priložijo še neko generično mešanico pisanih paprik in bučk, ki ni bila ne surova ne pečena, ampak zataknjena nekje v otožnih mlačnih vicah. Dodatnih nekaj minut segrevanja na štedilniku bi koristilo tudi sicer krepkemu in okusnemu bograču, če zapicajzlamo, bi nam bila teletina izpod peke ljubša, ako bi bila sočnejša in še bolj zmehčana, k rožnati pečeni taljati in s fotogeničnimi lepotnimi roštiljskimi paralelami opremljeni mešani robi z žara pa nimamo kakšne resne pripombe.

A resen opomin, skorajda ukor, moramo izreči otvoritveni generični industrijski kolekciji (s kančkom karakterja je izstopala le suha salama) pršuta, sira in razkoščičenih zelenih oliv na eni strani deske ter kombinaciji jagod, na žaru napol pečenega rumenega korenja in radiča, ki je skupaj z mariniranimi inčuni in kozicami na drugi strani dile odigrala vlogo vegi predjedi. Ta nam je bila sicer ob naročanju predstavljena in najavljena kot kombinacija nekaj sirov in dodatkov. No, glede na gumisir pri narezku je celo bolje, da je bilo tako.

Domači sirovi štruklji z medom in orehi so vseeno učvrstili splošen vtis, da je Ponca fletno opremljena postojanka z dobrim vajbom in preprosto, tudi v izrednih razmerah, kot so bile med planiškim vikendom, brez večjih napak pripravljeno košto. In seveda z domačim štrudljem, ki mu ne pomnimo para.