Intervju / »Je funkcija bank ustvarjanje dobička za lastnike ali zagotavljanje bančnih storitev državljanom?«

Borut Stražišar, publicist, raziskovalec

Jure Trampuš | Luka Dakskobler
MLADINA, št. 13, 3. 4. 2026

»Brez uresničevanja javnega interesa nimamo države, temveč goli socialni darvinizem«

© Luka Dakskobler

Dr. Borut Stražišar je pravnik, predavatelj, strokovnjak za javne sisteme in zakonodajo. Poklicno pot je začel v komiteju za zakonodajo, ki se je kasneje preoblikoval v vladno službo za zakonodajo. Je docent za zdravstveno pravo, predava tudi mednarodno trgovinsko pravo in pravo Evropske unije. Pred leti je poskušal postati predsednik Desusa, a mu ni uspelo. Stražišar redno objavlja v časopisu Delo in je eden od najglasnejših in najbolj prepričljivih zagovornikov koncepta javnega dobra. Brez njega, tako pravi, bomo izgubili tudi državo.

Večina državljanov je že slišala za drugi člen ustave, kjer piše, da je Slovenija pravna in socialna država. Ustava ima še veliko drugih členov, eden izmed njih pravi, da ima lastnina tudi socialno funkcijo. Pogosto se zgodi, da politika na omenjena ustavna določila pozabi. 

Na začetku se ustaviva samo pri socialni državi, ta pojem politiki večinoma vsaj deloma razumejo, kar se kaže tudi pri zdravstvu. Pojem socialne države izvira iz pojma ljudske blaginje. Imeti socialno državo pomeni ustvarjati varnostno mrežo za vse državljane. V Sloveniji se podjetniki radi pritožujejo, kako so davčno obremenjeni in kako so pri nas socialne pravice domnevno prevelike, a treba se je zavedati, da se je socialna država primarno razvila zaradi varovanja podjetnikov. Zakaj? Osnovna filozofija socialne države se je začela uvajati v 20. stoletju zlasti v Nemčiji, ki je takrat spodbujala trgovce in druge obrtnike, naj stopijo na podjetniško pot. Bistvo socialne države je zagotavljanje varnostne mreže. V Sloveniji to mrežo sestavljajo trije segmenti: zdravstvo, sociala in pokojninski sistem. Zdaj smo jim dodali še dolgotrajno oskrbo.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: