Teden / Diaspora ne voli (več) desno

Predsednik SDS Janez Janša je po prištetju glasovnic iz tujine namignil, da mora biti tudi s tem delom državnozborskih volitev nekaj resno narobe, ker z njim SDS ni pridobila, in še posebej, ker je zelo dober izid dosegla Levica. Taki izidi so po njegovem mnenju mogoči le s prirejanjem, recimo tako, da volivci desnice niso dobili glasovnic.

Pa to drži, slovenska diaspora še vedno glasuje bolj za desnico?

Ko je leta 2006 prva vlada Janeza Janše izseljencem olajšala glasovanje na državnozborskih volitvah, je upravičeno računala, da si bo s tem povečala volilno bazo. Pred tem so se morali v tujini živeči slovenski državljani predčasno prijaviti za glasovanje in so šele nato po pošti dobili volilno gradivo skupaj z glasovnico, odtlej to gradivo dobijo vsi na zadnji znani naslov prebivališča. Letos je državna volilna komisija volilno gradivo poslala 113.652 volilnim upravičencem s stalnim prebivališčem v tujini in še 1707 volilnim upravičencem, ki so bili na dan glasovanja začasno v tujini in so izrazili željo, da bi glasovali. Poleg tega lahko izseljenci glasujejo tudi na veleposlaništvih in konzulatih – letos je bilo na ta način oddanih okoli 2500 glasovnic. Skupna volilna udeležba na glasovanju v tujini pa je bila podobno kot pred štirimi leti okoli desetodstotna. Volilna udeležba na glasovanju v tujini sicer zadnji dve desetletji zlagoma raste.

Glas po pošti iz tujine se prišteje v volilni okraj zadnjega stalnega prebivališča volivca pred izselitvijo v tujino. Eden od takih okrajev, v katerih se je volilna udeležba s tem občutno zvišala, je okraj Ljubljana Center, kjer je bila prvotna udeležba s 56 odstotki ena najnižjih. Razmeroma nizka je ostala tudi po prištetju glasov iz tujine, a vseeno višja za štiri odstotne točke, tako da je zdaj 60-odstotna.

Kaj pa volilne preference izseljenstva? Na zadnjih nekaj parlamentarnih volitvah, vsaj v preteklih 15 letih, nikakor ni bilo opaziti odmikov v desno, nasprotno. Letos je zmagalo Gibanje Svoboda s 33 odstotki glasov, pred SDS (22) in Levico, ki je prejela kar 14 odstotkov glasov, preostali so jih prejeli manj. Pred štirimi leti je recimo Gibanje Svoboda s 36 odstotki tudi v tujini z nekoliko večjo razliko premagalo SDS (22) kot doma. Tretja je bila tudi tedaj Levica (9). Štiri leta pred tem, leta 2018, je v tujini z 21 odstotki res zmagala SDS, druga je bila Levica z 11 odstotki, na tretjem in četrtem mestu sta bili stranki SD in SMC s po desetimi. Tudi daljnega leta 2011, ko je doma zmagala Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića pred SDS in SD, sta v tujini stranki Pozitivna Slovenija in SD dosegli boljši izid kot doma, SDS pa slabšega.

Podatki kažejo, da glasovanje iz tujine prinese izide, razmeroma podobne tistim doma, pri čemer pa je očitno tudi, da stranke sredine, leve sredine in še posebej levice dosegajo tam še nekoliko višjo podporo kot doma. Časi se spreminjajo. »Stari« izseljenci iz starejših valov ekonomskega izseljevanja počasi zapuščajo ta svet in nadomeščajo jih novi (ekonomski) izseljenci, predvsem v EU in tudi drugam, ki državo zapuščajo v zadnjih letih oziroma desetletju. Prvi so morda res praviloma volili desnico na čelu s SDS, drugi dajejo prednost nasprotnemu političnemu polu. Če so razlike v volilnih izidih majhne, vsekakor stranke levo od sredine glasove iz tujine lahko pričakujejo precej bolj sproščeno kot tiste desno od sredine.