Četrta Janševa vlada

Še vedno upam, da ne bo prišlo do četrte Janševe vlade, dokler se sodelovanje z izraelskimi zasebnimi obveščevalci Black Cube do konca ne razčisti. In seveda ugotovi, da Janša z njimi ni imel nič.

V nasprotnem primeru ni več prostora za olepševanje. Če bo četrtič postal mandatar, to ne bo zgolj politični razplet, bo trenutek, ko se bo razkrila celotna struktura sokrivde. Ne le odločitev posameznikov, ampak odpoved sistema, ki bi moral postavljati meje.

Anže Logar, Jernej Vrtovec in Zoran Stevanović stojijo pred zelo enostavno odločitvijo. Ali jim državljani in država kaj pomenijo ali ne. Njihova pogajanja do zdaj niso bila iskanje rešitev, ampak uprizarjanje alibija. Najprej navidezni pogovori z Robertom Golobom, nato bodo rekli: »ni šlo drugače« in šli z Janšo. Stara politična tehnika.

Nihče od teh akterjev ne vstopa v neznano. Vedo, kako deluje oblast pod Janšo. Vedo, da so kadri zamenljivi, da je edina prava valuta lojalnost. Vedo, da minister ni nujno tisti, ki odloča. In vedo, da so takšne vlade že obstajale. A tokrat obstaja še dodatna senca.

Očitek o sodelovanju z zunanjimi interesi, o stikih s strukturami, kot je Black Cube, ni epizoda, ki bi jo bilo mogoče odmisliti kot še eno afero v nizu. Pomeni nekaj bistveno hujšega. To, da je del politike pripravljen podpirati tuje paraobveščevalce za obračun z domačo oblastjo. V vsaki normalni državi bi bila tu meja. Če jo prestopiš, te ni več.

A v Sloveniji se očitno meje brišejo postopoma. Z vedno novimi opravičili, z vedno bolj zapletenimi racionalizacijami, dokler nesprejemljivo postane le še ena tema za razpravo.

Zato beseda »izdajalci« ni pretirana. A ne opisuje le tistih, ki bodo/bi sedli v Janševo vlado.

Opisuje vse, ki jo bodo omogočili, še preden se razčistijo najtežji očitki.

Če bo Nataša Pirc Musar podelila mandat brez jasnega političnega in institucionalnega razčiščenja. Če institucije ne bodo opravile svojega dela: če bodo molčale, zavlačevale ali relativizirale.

In da, del odgovornosti bodo nosili tudi volivci. Ne kot moralna obsodba, ampak kot politično dejstvo. Ker volijo politike, ki brišejo meje dopustnega.

In vendar kljub vsemu ostaja možnost, da se tak razplet ne zgodi.

Da nekdo v tej verigi odkloni svojo vlogo. Da nekdo reče: Ne. Da institucije opravijo svoje delo. Da politika za trenutek postane več kot gola aritmetika oblasti.