Pamflet / Bernard Nežmah: Vsiljeni pomeni besed
Molk ob zlorabah pojmov in zakonov
MLADINA, št. 14, 10. 4. 2026

Pojem vlada narodne rešitve oz. enotnosti je v politiki poznan predvsem iz novejše zgodovine Nemčije in Izraela, kjer so po volitvah v pat situacijah sestavili vlado dve največji antagonistični stranki. Tudi v Sloveniji se je leta 1997 dogodila koalicija med prvo in drugo najmočnejšo stranko, ki sta se nekaj mesecev poprej goreče zoperstavljali druga drugi. Zmagovalec nedavnih volitev Robert Golob pa že teden in več pripoveduje, da bo sestavil vlado narodne enotnosti, iz katere pa je vnaprej izključil drugo najmočnejšo stranko SDS, ki je dobila skoraj tretjinsko podporo državljanov. Pojmovno je tu eklatantno, da to ni vlada narodne enotnosti. Čeravno mu politični projekt ne uspeva kaj prida, pa je uspel pri osrednjih medijih. Ti v svojih poročanjih redno uporabljajo njegov termin vlada narodne enotnosti, še več, povsem so ga posvojili, ne da bi ga opremili vsaj z ironičnim narekovajem, kaj šele, da bi mu dodali zdravorazumski pripis »Golobova vlada narodne enotnosti«. Ena značilnosti vladavine Svobode je prav lansiranje besed in besednih zvez, ki so skregane z realnostjo, a jih dominantni mediji prevzamejo za svoj besednjak. To je v najbolj radikalni veri počel nacizem v Nemčiji v letih 1933-45, ko je ustaljenim besedam spremenil pomen in jih potem s pomočjo množičnih medijev implementiral v nemški jezik. Nemški lingvist židovskega rodu Viktor Klemperer je ta pojav proučeval v znameniti knjigi Govorica tretjega rajha: Nacizem je polzel v meso in kri množic s posameznimi frazami, s skladnjo, ki jo je vsiljeval s ponavljanjem, in množice so ga mehansko in nezavedno sprejemale. A jezik ne le pesni in misli zame, temveč tudi usmerja moje občutke, vodi vse moje duhovno bitje. Besede utegnejo biti kot nizke doze arzena: človek jih golta, ne da bi se zavedel in videl, kakšen ima učinek, čez čas pa strup začne delovati.

Pojem vlada narodne rešitve oz. enotnosti je v politiki poznan predvsem iz novejše zgodovine Nemčije in Izraela, kjer so po volitvah v pat situacijah sestavili vlado dve največji antagonistični stranki. Tudi v Sloveniji se je leta 1997 dogodila koalicija med prvo in drugo najmočnejšo stranko, ki sta se nekaj mesecev poprej goreče zoperstavljali druga drugi. Zmagovalec nedavnih volitev Robert Golob pa že teden in več pripoveduje, da bo sestavil vlado narodne enotnosti, iz katere pa je vnaprej izključil drugo najmočnejšo stranko SDS, ki je dobila skoraj tretjinsko podporo državljanov. Pojmovno je tu eklatantno, da to ni vlada narodne enotnosti. Čeravno mu politični projekt ne uspeva kaj prida, pa je uspel pri osrednjih medijih. Ti v svojih poročanjih redno uporabljajo njegov termin vlada narodne enotnosti, še več, povsem so ga posvojili, ne da bi ga opremili vsaj z ironičnim narekovajem, kaj šele, da bi mu dodali zdravorazumski pripis »Golobova vlada narodne enotnosti«. Ena značilnosti vladavine Svobode je prav lansiranje besed in besednih zvez, ki so skregane z realnostjo, a jih dominantni mediji prevzamejo za svoj besednjak. To je v najbolj radikalni veri počel nacizem v Nemčiji v letih 1933-45, ko je ustaljenim besedam spremenil pomen in jih potem s pomočjo množičnih medijev implementiral v nemški jezik. Nemški lingvist židovskega rodu Viktor Klemperer je ta pojav proučeval v znameniti knjigi Govorica tretjega rajha: Nacizem je polzel v meso in kri množic s posameznimi frazami, s skladnjo, ki jo je vsiljeval s ponavljanjem, in množice so ga mehansko in nezavedno sprejemale. A jezik ne le pesni in misli zame, temveč tudi usmerja moje občutke, vodi vse moje duhovno bitje. Besede utegnejo biti kot nizke doze arzena: človek jih golta, ne da bi se zavedel in videl, kakšen ima učinek, čez čas pa strup začne delovati.
Slovenija 2022-2026 je seveda drugačna; govorica nacizma je postala totalna, ker so jo širili vsi množični mediji, medtem ko v aktualni Sloveniji obstajajo številni mediji, ki so do govorice Svobode kritični in je ne širijo kot samoumevnega splošnega besednjaka.
Po pritožbi stranke SDS na izpeljavo volitev je medijski tenor prevzel besede načelnikov Državne volilne komisije, ki so se pohvalili, da so odlično izpeljali volitve, da je volilni rezultat čist, da pa se je primerilo nekaj neusodnih napak. Veliki mediji do vsebine izvedbe volitev nimajo odnosa - ker je DVK formalno razsodila o ugovoru SDS, je stvar končana. To je pač pravna država. In nacionalna televizija je kritiko Janeza Janše opisala v Dnevniku: da se je obregnil ob delo volilne komisije. Pojem obregniti se Slovar slovenskega knjižnega jezika v prvi razlagi pojasni: vsiljivo, na neprimeren način se vmešati v stvari, ki se govorečega ne tičejo. Skratka, vseslovenska televizija je formalni ugovor politika svoji publiki predstavila kot pobalinsko obnašanje.
Te dni smo spremljali polet vesoljske ladje Artemis II., ki je v manj kot tednu dni izpeljala najdaljši let v zgodovini, ko je obkrožila Luno in se vrnila na Zemljo. Vrhunski dosežek, ki je bil izveden do konca natančno in premišljeno. Za volitve na Slovenskem pa velja, da se jih drugače, kot so bile izvedene, sploh ne da izpeljati.
Člani DVK so arogantno zavrnili očitek, da državljanom, ki živijo v Argentini, ni pravočasno poslala volilne lističih lističev. Navedli so datum odpošiljanja ter zadovoljno pristavili, da pa nimajo vpliva na hitrost argentinske pošte. Res? Če je tamkajšnji poštni sistem znan po svoji počasnosti, bi pač po zgledu konstruktorjev Artemisa II. glasovalne formularje pač lahko poslali že kakšen teden prej. A to je za ekipo DVK pretežko mentalno delo. Osrednjega očitka, zakaj so predčasna volišča združevali v megavolišča, se v javni izjavi sploh niso dotaknili. Zakon pravi, da ima državljan pravico glasovati v svojem okraju, oni pa so imeli drugačen načrt in tega niso upoštevali. Pri Zevsovih strelicah: ali se volitve na Slovenskem ne da izpeljati v skladu z zakonom??? Sploh pa očitek, da so na predčasnih voliščih oddane glasovnice hranili nekaj dni v škatlah, ki so jih prelepili s samolepilnimi trakovi. Klientom bank se primeri, da naenkrat ne morejo več plačevati prek klika, razlog pa je seveda visoka stopnja varnosti, saj bančni eksperti preventivno spremenijo aplikacije z dodatnimi zahtevami, ki si jih morajo klienti na novo naložiti na svoje mobilnike. Na vsakem koraku država posameznike opozarja na spletne prevare in druge trike, le za volitve se predpostavlja, da so same po sebi v vseh detajlih apriori poštene. Jeseni bodo v Ljubljani županske volitve, za katere kaže, da zna nejevolja meščanov sklatiti z dvajsetletnega prestola Zorana Jankovića. Ali ni v interesu vseh strank, ki ga ne podpirajo, da so predčasne volitve brezhibne? Pustiti nekaj dni oddane glasove na predčasnih volitvah v varstvu Jankovićeve varnostne službe????????????
Pred dnevi je ljubljanski župan oznanil, da je njegov kanal C0 dokončno položen. Noben upravni in sodni sklep doslej projekta ni ustavil. Torej je vse po zakonu. Okoljska organizacija AA Green je takoj potem obelodanila zahtevo po njegovem takojšnjem odstopu, saj je zgradil kanal, ki bo ogrožal pitno vodo za tristo tisoč meščanov, in to na nedopustni način - brez okoljske presoje, ki je zakonsko določena. Vest, ki bi morala preplaviti naslovne članke in oddaje medijev. Kot tako jo je prinesel Planet TV in še nekaj manjših medijskih sil, tudi STA jo je korektno povzela, osrednja RTV SLO, za katero državljani plačujejo obvezen prispevek, pa o tem molči. Od nikoder zahteve do vladne administracije, da ne izda dovoljenja za obratovanje C0 dokler ARSO ne opravi zakonsko zahtevano okoljsko presojo!