Knjiga / Igor Omerza: Komisarka 

+ + + +

Osrednji proučevalec arhivov tajne policije je eno zadnjih knjig posvetil evropski komisarki Marti Kos.

Sklicuje se na ducat odkritih dokumentov, ki so jih udbovski funkcionarji zapisali o svoji sodelavki. Toda knjiga ni klasično arhivarsko delo, napisana je kot esejistična polemika s pričanjem Kosove v evropskem parlamentu, kjer je zatrdila, da ni bila nikoli sodelavka UDBE. To je nominalno sicer res, saj je bila ta pod tem imenom razpuščena že v šestdesetih letih, a je pod novimi nazivi v isti sestavi in obliki delovala vse do leta 1991. Omerza svoj projekt postavi v kontekst, v katerem poudari, kako je politična policija sistematično nadzorovala in zasledovala državljane. V to sliko vstavi začetno kariero novinarke, ki je čez desetletja pristala v evropski komisiji. UDBA sodelavcev ni postavljala le v nacionalne institucije, temveč tudi v tuje medije, v tem primeru v nemško radijsko hišo Deutsche Welle. V razkritih dosjejih resda ni nič vratolomnega, so pa v njih njena poročila nadrejenim o besedah kolegov in ustroju medija. Knjiga torej dokazuje formalno nezdružljivost: da je novinarka ob žurnalističnem delu opravljala še naloge za jugoslovansko tajno policijo, s tem pa demantira zagovor Kosove pred evropskimi poslanci. Avtor sicer ne uporablja pozitivistične govorice arhivarjev, a ima do objekta pisanja faktografsko držo: poleg udbovskih zapiskov navaja le biografska dejstva, citate iz njenih intervjujev in sledi karierni prelevitvi iz novinarke v politično ter poslovno svetovalko in njenemu političnemu angažmaju, ne da bi jo označeval s političnimi ocenami diskvalifikacije.

V pisanju že anticipira očitke, da so bili mnogi zabeleženi kot viri UDBE, ko ponazori še njen preskok iz vira, ki je bil lahko tudi ignorantski in nekooperativen, v višjo stopnjo – v sodelavko.